številka 2, leto 1986
“V sodobnih družbah, kjer imajo vsi pravico in tudi možnost, da nastopajo v javnem življenju in se pojavljajo kot ustvarjalci kulturnih vrednot, pri-pada standardni idiom vsem, ne le izbrancem. Ker pa imajo ljudje poleg javnega nastopanja še druge komunikacijske potrebe, imajo prav tako pravico, da s sebi enakim neobvezne komunicirajo tudi dru-gače. Pri tem uporabljajo organski idiom, saj je človekova naravna kžnja, da se istoveti z govornim okoljem, s katerim oziroma v katerem komunicira. Zato mora človek imeti dve izrazni možnosti, in ti sta: organski in standardni govorni idiom. Ta-ke vrste bilingvizem po nobeni teoriji ne povzroča motenj, saj sta oba tipa glede na funkcijo, zlasti pa glede psihičnih odnosov do jezikovnih oblik jasno razmejena. Z druge strani pa se oba tipa med seboj tudi oplajata Organski idiom je neizčrpen rezervo-ar gradiva za standardni idiom. Prikličimo si v pred-stavo kakšno neposredno pripoved, ki smo jo poslu-šali v nan!čju. Kar kipela je od polnosti poimeno-vanj, frazeologije, metafor, pregovorov, primerjav in oblik, bogastva stavčne intonacije in duhovitih stavčnih poudarkov in pomenov. To nas ne bi sme· Jo presenetiti, saj je organski govor nabit z vsebino in energijo stoletnega razvoja.”
Jože Fafangel
Celotno številko revije si lahko preberete tukaj.
Svet revije: Branko Grubar, Andrej Hieng, Peter Jovič, Janez Karlin, Rudi Šeligo, Bojan Štih, Veno Taufer, Dušan Tomše, Ivo Urbančič
Glavni urednik: Tone Peršak
Odgovorni urednik: Peter Božič
Uredniški odbor: Darka Ceh, Vladimir Kocjančič, Igor Likar, Peter Militarov, Jernej Novak, Žarko Petan, Slavko Pezdir, Jelena Sitar, Rudi Šeligo, Veno Taufer, Matjaž Zupančič
Kazalo
TEATROLOGIJA
Andrej Inkret
Konstituitivna določila dramskega/gledališkega besedila
Jože Faganel
Sinteza besedila in glasu
Denis Poniž
Prolegomena k zgodovini slovenske povojne gledališke kritike
Peter Božič: Razvoj gledališke literature in (Gledališkth sredstev v slovenskem gledališču
Edi Majaron
Lutkovna umetnost -integralni del gledališke kulture
KRITIKA
Aleš Berger
Trikoitiranje (z napako)
Jure Gantar
Gledališka poetika Drage Ahačič
Jure Gantar
Jan Kott in hermenevtično gledališče
ODZIVI
Vlado Krušič
Zagrebško pismo -Kako iz brezobličnosti
Radoslav Lazič
Teatrographia Yugoslavica -gledališka dokumentaristika in informatika
Žarko Petan
Od Leonidika do Hamleta
Emil Frelih
Dramska umetnost Nove Zelandije
Žarko Petan
Novice iz tujine
POGLEDI
Charles Marowitz
O mojih lopovskih kolegih, o nekaterih še posebej
Alenka Zupančič in Alen Ožbolt
Metastaza
Alenka Zupančič
Govor in identifikacija
Vili Ravnjak
Estetika vaje političnega gledališča
Tine Hribar
Babilonstvo retrogardizma
Metka Zobec
Nekaj malega o češkem (praškem) gledališču v prvih desetletjil1 tega stoletja
Igor Ukar
Gledališče ikon in emblemov
Vladimir Skrbinšek
Spomini
AKTUALNO
Prostorska stiska AGRFT
GLEDALIŠKA VZGOJA
Marjan Belina
Vsebinske in programske usmeritve
BIBLIOGRAFIJA
Za leto 1985
BESEDILO
Milan Jesih: Triko