Aldo Milohnić: Historizacija in zgodovinski materializem
Z Lévi-Straussom bi lahko rekli, da je Brechtov potujitveni učinek prakticiranje »oddaljenega pogleda« v gledališču. Do dogodkov in drž, ki jih uprizarja, mora igralec zavzeti kritično stališče; pristopiti jim mora tako, kot historiograf piše o že opuščenih starih navadah ali kot antropolog raziskuje zapletene sorodstvene strukture v oddaljenih deželah. Pri tem lahko igralec uporablja razne metode; ena tistih, ki jim je Brecht dajal velik pomen, je historizacija. Zgodovinar pristopa preteklim dogodkom iz časovne distance, igralec pa naj bi razvil distancirani odnos do dogodkov in drž sedanjosti. Distancirani igralec Brechtovega gledališča hkrati implicira zmožnost oddaljenega pogleda njegovega gledalca. Morda je imel Benjamin v mislih prav to brechtovsko držo, ko je pisal o »historičnem materialistu«, ki se kot »distancirani opazovalec« odmika od kulturnozgodovinskega mainstreama in ima nalogo, da »zgodovino krtači proti dlaki«
O predavatelju
Aldo Milohnić je magister sociologije kulture in raziskovalec na Mirovnem inštitutu – Inštitutu za sodobne družbene in politične študije, kjer vodi projekte s področja sociologije kulture in kulturnih politik. Je urednik knjižne zbirke Politike, (so)urednik številnih tematskih številk kulturnih časopisov in zbornikov ter soavtor knjig, od katerih je najnovejša Kultura d.o.o. – materialni pogoji kulturne produkcije. Je član sveta zavoda Maska, pri katerem bo januarja 2009 izšla njegova nova knjiga. V letih 1991–2006 je bil član uredništva revije Maska, od leta 2007 pa je član uredništva novega gledališkega časopisa Amfiteater
