Bu! Katera muzika nas preganja danes?
V začetku oktobra se je odvil seminarski »intermezzo«, ki bi ga lahko najenostavneje poimenovali »Mark Fisher in sodobna glasba«. Fisher je v svoji drugi knjigi Ghosts of My Life govoril o hauntology, o prazni sedanjosti, ki zgolj nostalgično posnema zgodovinske pojave, in to brez pravega odnosa do njih, posnema jih celo brez ironije. A vendarle Fisher najde redke izjeme, ki iz te praznosti ustvarijo umetnost – najde jih v pop kulturi, pri tem pa najbolj izstopajo njegova razmišljanja o glasbi.
O Burialu in melanholiji njegove elektronske glasbe, o Caretakerju in njegovem zvočnem upodabljanju amnezije itd. Toda Fisher v svojem izboru deluje nekoliko subjektivno, zato je serija krajših predavanj poskusila na podoben način najti zeitgeist in sledove alternative v sodobni glasbi. Sodelovali so Muanis Sinanović, Jaša Bužinel in Robert Bobnič.
Po dogodku je muziko »po motivih Marka Fisherja« sukal Drone Emoji.
4.10.2021, Kino Šiška
Jaša Bužinel
Jaša Bužinel je urednik plesne glasbe pri britanskem spletnem portalu The Quietus, glasbeni novinar (Mladina, Radio Študent, Odzven, Music Slovenia), vodja za stike z javnostjo festivala MENT, sovodja festivala Tresk, soavtor oddaj Partijska linija in DJ Afterparty (Radio Študent), sodelavec založbe Moonlee Records, DJ in soustanovitelj kolektiva Cosmic Sex. Ukvarja se s sodobno elektronsko, plesno in eksperimentalno glasbe, aktualno pop produkcijo in slovensko glasbo nove generacije.
Lociranje futurizmov v elektronski plesni glasbi
John Cage je v govoru The Future of Music: Credo (1937) vizionarsko napovedal prihodnost elektronske (plesne) glasbe. V zgodnjih 90. letih so se skozi implementacijo novih tehnologij začele uresničevati njegove napovedi. Od rojstva acid house scene do dubstep (r)evolucije smo na krilih napredne elektronske glasbe potovali naravnost v prihodnost, v času po finančni krizi leta 2008 pa se je popularna kultura, in tudi elektronska glasba, vse pogosteje naslanjala na preteklost. Leta 2014 je Mark Fisher v knjigi Ghosts Of My Life pod vprašaj postavil usodo koncepta “futuristične glasbe”, o katerem je menil, da je še naprej vezan na glasbo pionirjev Kraftwerk, in se spraševal, kje lahko v 21. stoletju najdemo glasbo z istim “future shock” učinkom, kot ga je sam doživel z jungle glasbo. Na predavanju bomo pojasnili, zakaj se je Mark Fisher motil, in ponudili odgovore na vprašanja, kje lahko danes dejansko lociramo futuristično glasbo in kakšno prihodnost nam prerokuje.
Muanis Sinanović
Muanis Sinanović (1989) je pesnik, kritik in esejist, ki se obenem pogosto ukvarja z različnimi kulturnimi fenomeni in ideologijami.
Rock’n’roll kot zvok kapitalističnega realizma
V predavanju bom poskušal pokazati, da so emancipatorna pričakovanja Marka Fisherja glede popularne glasbe sama ujeta v kapitalistični realizem, ki je glavna tarča njegove kritike. Pri tem se bom ustavil pri genezi subkultur in njihovi zahodnocentričnosti. Istočasno bom skušal razširiti Fisherjevo idejo, da se v novejši kitarski glasbi ni zgodilo nič ter pokazati na ponovitve z razliko v indie rocku z začetka našega stoletja, ki nakazujejo kasnejše kulturne spremembe.
Robert Bobnič
Leta 2012 je bil Death Grips »razglašen« za najpomembnejši bend 21. stoletja, kar se zlahka interpretira kot vstop 21. stoletja v glasbo. V predavanju se ne bom ukvarjal s pravilnostjo ali napačnostjo dotične »deklaracije« – kar je predmet glasbene kritike in zgodovine glasbe – ampak s časovnostjo in afektivnostjo v ekstremnih in nihilističnih strujah popularne glasbe. Na tej podlagi se bom kritično spopadel s Fisherjevo kapitulacijo pred (digitalnim) programiranjem časa na začetku 21. stoletja in njegovim razumevanjem anticipatorne potencialnosti v popularni glasbi.
Posnetek serije predavanj
Foto utrinki
