Martina Ruhsam: Avtonomna volja stvari: Smeti, ostanki in usedline v posthumanističnih uprizoritvenih praksah

Seminar sodobnih scenskih umetnosti 2021–2022
Spomladanski semester: Nečloveški deležniki
V sodelovanju z MGLC Švicarija

Kaj je politični potencial uprizarjanja podeljene avtonomne volje? Številna teoretska gibanja in eksperimentalne umetniške prakse so raziskovale in še raziskujejo avtonomno voljo (delno) samostojno delujočih elementov v nečloveških telesih – v visoko-digitaliziranem družbeno-ekonomskem kontekstu, ki spodbuja neskončno uprizarjanje sebe in v katerem je samozadostnost prioriteta, so nečloveška telesa degradirana na raven dobičkonosnih surovinskih virov. V svojem predavanju se je umetnica in teoretičarka Martina Ruhsam posvetila posthumanističnim uprizoritvenim praksam, ki raziskujejo in obenem razmišljajo o drugačnem odnosu med človeškim telesom in več-kot-človeškim (“more than human”) svetom, ki nas obdaja ter ponudi (v) politično branje več konceptov, ki so nastali v okviru Novega materializma (New Materialism).

Ali se nova politika materialnosti („politics of materiality“) lahko oblikuje in ali lahko koreografijo – kot to misel v svojem delu “Agential Realism” razvija Karen Barad – razumemo kot intra-akcijo (“intra-action”)? Martina Ruhsam kot primere tovrstnih praks navaja umetniška dela ustvarjalcev kot so Unknown Fields Division, Kate McIntosh in Sarah Vanhee, ki se odmikajo od antropocentričnih dramaturgij in želijo destabilizirati uveljavljene dualizme kot so narava/kultura in človeško/nečloveško.

Kaj pa umetniške prakse lahko prispevajo k politični ekologiji?

Seminar sodobnih scenskih umetnosti 2021–2022
Spomladanski semester: Nečloveški deležniki
V sodelovanju z MGLC Švicarija

O predavateljici

Martina Ruhsam je asistentka na programu Koreografija in performans (CUP) na nemški Univerzi Justus-Liebig v Giessnu, je avtorica ali soavtorica mnogih predstav in dogodkov. Delala je na teoretskem oddelku Tanzquartierja na Dunaju in bila članica uredniškega odbora internetne revije za ples, koreografijo in performans, Corpus. Je avtorica knjige Kollaborative Praxis: Choreographie (Turia + Kant, 2011). Leta 2020 je doktorirala z disertacijo “Moving Matter. Non-human bodies in contemporary choreographies” (Gibajoča snov. Ne-človeška telesa v sodobnih koreografijah).

Posnetek predavanja

Foto utrniki

Poglej tudi

  • Zadnji seminarski dogodki
  • Kolumna Mårtena Spångberga
  • Isabell Lorey: Prekarizacija, skrb in kvir dolg – kako ponovno premisliti demokracijo
  • Mårten Spångberg: “Kako zelo ne maram umetnosti, ki je videti eksperimentalna”
  • Reparativne raziskave
  • Raziskovalna skupina Moč užitka 
  • Feministični bralni krožek s Sestrovščino ponosnega delfina
  • Nasilje, ki je spolno zaznamovano
  • Šelestenje trenirk prihodnosti
  • Ben Woodard: Brez posebnega statusa: Ekologije vršljivskosti v ekologiji
  • Digitalni kapitalizem – bralni krožek
  • Vsi seminarski dogodki