Robert Wilson in DRŽAVLJANSKE vojnE
Leta 1984 je bil Robert Wilson povabljen, da za olimpijske igre v Los Angelesu ustvari reprezentativno delo ameriškega novega gledališča, ki ga je sam razumel kot svoj edini spodrsljaj. Proces dela je dokumentiral Howard Brookner, film Robert Wilson in DRŽAVLJANSKE vojnE pa je bil dokončan leta 1986 in le nekajkrat prikazan. Po štiridesetih letih so film o travmatični epizodi Wilsonove kariere, restavrirali.
O Robertu Wilsonu in njegovem gledališkem opusu se bomo po predvajanju filma pogovarjali z režiserjem Draganom Živadinovom, ki se z različnimi formacijami svojih gledaliških ciklov v okviru NSK in onstran njega tako kot Wilson uvršča med vidnejše gledališke reformatorje dvajsetega stoletja, s Katarino Pejović, ki nam s svojim teatrološkim vpogledom in gledališkim delom ter osebnimi srečanju z Wilsonom lahko zagotovi zanimiv vpogled v režiserjevo delo, režiser Dorian Šilec Petek pa je del svojega izobraževanja preživel tudi v umetniškem centru The Watermill v državi New York, ki ga je Wilson zgradil in v njem deloval. Pogovor bo moderiral Rok Vevar.
- Branje arhiva – cikel dogodkov
Predvajanje filma in pogovor
3. 2.2026, 19.00, Slovenska kinoteka
Gostje okrogle mize: Katarina Pejović, Dorian Šilec Petek in Dragan Živadinov
Moderator: Rok Vevar
Organizatorji: Maska Ljubljana, Nomad Dance Academy Slovenija in Slovenska kinoteka
Program Branje arhiva, v sodelovanju z Nomad Dance Academy Slovenija, omogoča dostop do zgodovine sodobnega plesa. Udeleženke_ si skupaj ogledajo arhivsko gradivo in reflektirajo estetske, zgodovinske ter družbene dimenzije predstav.
*Slovnične oblike, zapisane v ženskem spolu z uporabo podčrtaja, so uporabljene kot nevtralne in vključujejo vse spole.
Več
Ameriški gledališki režiser Robert Wilson (1941–2025) je eno največjih imen gledališke zgodovine druge polovice dvajsetega stoletja, veliki reformator, ki je gledališče prenovil skladno z načrti in vizijami evropskih zgodovinskih avantgard in ameriških neo-avantgard petdesetih in šestdesetih let. Wilsonovo delo je med umetniškimi praksami nemara močneje berljivo v bližini ameriških sodobnoplesnih tokov ter novosti na področju vizualnih in glasbenih umetnosti petdesetih in šestdesetih let kot sočasnih gledaliških tendenc. Njegovo emblematično delo, opera Einstein On The Beach (1976), ustvarjeno v sodelovanju s Phillipom Glassom in Lucindo Childs, je postalo emblematično delo modernega gledališča dvajsetega stoletja, njegov koproducent pa je bil z znatnim finančnim vložkom tudi beograjski BITEF (Belgrade International Theater Festival), ki sta ga v tem času vodila Mira Trailović in Jovan Ćirilov. Z njim si je Wilson zagotovil vstopnico za obsežne mednarodne gledališke koprodukcije, kakršne so lahko nastajale v času, ko so se po Evropi in tudi drugod po svetu prvič po drugi svetovni vojni v okvirih različnih držav začeli spreminjati kulturni sistemi.
