Svetlana Mintcheva: Seks, blasfemija, terorizem: umetnost in svoboda govora v času emotivne politike
V okviru projekta Blindfold / Zavezanih oči, ki zajema razstavo in simpozij z naslovom Censorship, Art and Voluntary Blindness / Cenzura, umetnost in prostovoljna slepota, bo 28. novembra v Cankarjevem domu, v organizaciji Horizontov, zavoda za umetnost, kulturo, zananost in izobraževanje ter soorganizaciji Seminarja sodobnih scenskih umetnosti (Maska Ljubljana), predavala Svetlana Mintcheva, strokovnjakinja za cenzuro v umetnosti in direktorica programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri / National Coalition Against Censorship v ZDA.
Več o simpoziju: http://www.project-blindfold.net/
Dogodki
28. 11. 2011 : Svetlana Mintcheva: Seks, blasfemija, terorizem: umetnost in svoboda govora v času emotivne politike
Cankarjev dom Ljubljana, dvorana M3-4
Maska v okviru projekta Blindfold / Zavezanih oči
O predavanju
Narodni muzej umakne z razstave zgodovinski video zaradi verskega pritiska; moški dobi zaporno kazen, ker je prejel japonske stripe s »sporno« eksplicitno vsebino; na novo izvoljeni guverner zahteva odstranitev stenske poslikave, ki prikazuje delo, iz državnega urada za delo, ker naj bi žalila poslovne interese – to so nekateri izmed incidentov, ki določajo sedanje področje cenzure v ZDA. V državi, ki ima načelo svobode govora za sveto, mora cenzura nositi masko vzvišenih ciljev: pretvarja se, da ščiti nedolžnost otrok, verska čustva, temeljne vrednote skupnosti. Najvišji cilj je, da postane samocenzura nekaj običajnega. Cenzor – pogosteje član zasebne skupine kot pa državni uradnik – evocira ogorčenje, gnus ali samoupravičenost prizadetih vrednot in prepričanj. Emocionalne pozive pogosto dopolnjujejo ekonomski pritiski: grožnje o ukinitvi financiranja in bojkoti ciljanih korporacij. Ti so velikokrat učinkoviti, saj je nadzor informacij v Ameriki, skupaj z vsem ostalim, vedno bolj privatiziran in ga upravljajo tehno giganti, kot so YouTube, Amazon, Facebook in Apple.
Freudova analiza sanj razkriva, da je najvplivnejša vsebina nezavednega tista, ki je cenzurirana; tako je tudi pri gledanju na kulturo skozi prizmo cenzure: cenzorjeve tarče razkrivajo najgloblje obsesije družbe, demone, ki jih ta ustvarja, da bi se obvarovala pred samospoznanjem in spremembo.
O predavateljici
Svetlana Mintcheva je direktorica programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri (National Coalition Against Censorship – NCAC), 37-letnega združenja nacionalnih neprofitnih organizacij v ZDA, ki jih povezuje poslanstvo zavzemanja za svobodo mišljenja, raziskovanja in izražanja ter nasprotovanja cenzuri v vseh njenih oblikah. Je ustanovna direktorica programa pravne pomoči umetnosti pri NCAC, edine nacionalne pobude v ZDA, ki se posveča današnji umetnosti in svobodnemu izražanju. Piše o nastajajočih usmeritvah v cenzuri, organizira javne razprave in spodbuja podporo za posamezne umetnike in umetnice. Je sourednica knjige Censoring Culture: Contemporary Threats to Free Expression / Cenzuriranje kulture: sodobne grožnje svobodnemu izražanju (New Press, 2006), kuratorka Filth, Treason, Blasphemy?: Museums and Censorship / Obscenost, izdajstvo, blasfemija?: Muzeji in cenzura (McCormick Tribune Freedom Museum) in avtorica interaktivne instalacije javne umetnosti Exposing the Censor Within / Osvetliti notranjega cenzorja. Univerzitetna profesorica in aktivistka Mintcheva je poučevala književnost in kritično teorijo na Univerzi v Sofiji, Bolgarija, in na Univerzi Duke, Durham, NC, kjer je leta 1999 doktorirala iz kritične teorije. Trenutno je izredna profesorica na Steinhardt School of Media and Communications, ki deluje v okviru Univerze v New Yorku. V svojem znanstvenem raziskovanju se osredotoča na postmoderno književnost ter na etiko, cenzuro in pojem »žalitve«.
