Težave s sodobnostjo, 2006/07

Vabimo vas k vpisu v seminar Refleksije sodobne umetnosti: Seminar sodobnih scenskih umetnosti, ki bo v študijskem letu 2006/2007 potekal pod naslovom Težave s sodobnostjo: Izbrane teme iz sodobnih scenskih umetnosti. Seminar, ki poteka že šesto leto zapored, bo sestavljen kot sklop internih predavanj, treh delavnic in serije javnih predavanj. Vpisani študentje bodo sodelovali v internem seminarju in v treh delavnicah. Gostujoči predavatelji bodo posebej za študente pred vsakim predavanjem pripravili tekstovne ali vizualne materiale (ogled izbranih del s področja sodobnih scenskih in vizualnih umetnosti), tako da seminar pomeni tudi možnost vpogleda v aktualno gledališko dogajanje.

O temi letošnjega seminarja

Gavna predavanja bodo predstavila različne vidike sodobnih umetniških praks. V letošnjem letu bomo še posebej izpostavili razmišljanja o tem, kaj označuje sodobne umetniške scenske prakse, kateri so temeljni teoretski in estetski problemi ter predstavili nekaj pomembnih primerov iz sodobnih scenskih umetnosti. Francoski filozof Alain Badiou v svoji knjigi z naslovom Dvajseto stoletje odgovarja na uvodno vprašanje, kako je 20. stoletje mislilo samo sebe, s prepletanjem dveh vrst primerov: eni prihajajo iz polja politike, drugi iz polja umetnosti. Zdi se, kot da se v 20. stoletju srečujemo s skorajda neznosno bližino dveh načinov afirmativnega delovanja, z njuno opojno sočasnostjo, ki so jo med prvimi slavila avantgardna in druga umetniška gibanja, tudi tako, da so entuziastično sprejela organizacijsko formo političnega delovanja.

Sodobnost je namreč politična kategorija in ne kategorija časa, zato je treba sodobnost v umetnosti misliti skozi posledice enakosti in demokratizacije estetskih izraznih sredstev, ki vplivajo na formulacijo njenega občestva, na materialnost njene prakse in tudi na zamejevanje umetnosti od umetnosti same. Sodobne scenske umetnosti so materialna praksa povezovanja heterogenih dejanj. Ta praksa se udejanja prav skozi razbitje občinstva, z drugačnim prostorskim organiziranjem, prehajanjem žanrske različnosti in iskanjem odgovora, kako bi umetnost lahko bila.

Poglej tudi

  • Zadnji seminarski dogodki
  • Klitoris je anarhistka
  • Kolumna Mårtena Spångberga
  • Isabell Lorey: Prekarizacija, skrb in kvir dolg – kako ponovno premisliti demokracijo
  • Mårten Spångberg: “Kako zelo ne maram umetnosti, ki je videti eksperimentalna”
  • Reparativne raziskave
  • Raziskovalna skupina Moč užitka 
  • Feministični bralni krožek s Sestrovščino ponosnega delfina
  • Nasilje, ki je spolno zaznamovano
  • Šelestenje trenirk prihodnosti
  • Ben Woodard: Brez posebnega statusa: Ekologije vršljivskosti v ekologiji
  • Vsi seminarski dogodki