Umetnost in življenje: Produkcije časovnosti v umetnosti

Simpozij, kateremu izhodišče sta knjižni izdaji članov Slovenskega društva za estetiko Bojane Kunst Umetnik na delu, Bližina umetnosti in kapitalizma in Miška Šuvakovića Umetnost in politika, bo širše odprl nekatera vprašanja, ki so obravnavana v obeh delih, še posebej pa se bo osredotočil na razmerje med časovnostjo umetnosti in načini produkcije v sodobnem kapitalizmu.

Pojem življenja je desetletja oblikoval različna razmerja umetnosti do politike, umetnost je s približevanjem življenju rušila in premeščala svoje institucionalne meje ter neprestano pod vprašanje postavljala lastno avtonomijo, hkrati pa je prepričanje o njeni emancipatorni moči bilo tesno povezano z možnimi novimi načini življenja. Danes pa projekcija spekulativne vrednosti umetniškega življenja kaže na to, kako življenje sámo stoji v središču sodobne produkcije presežne vrednosti in načinov kapitalističnega izkoriščanja. Prav zato je treba ponovno premisliti razmerja med umetnostjo in življenjem, še posebej, kako je to razmerje danes definirano s posebno obliko produkcije časovnosti, ki poteka skozi sodobne načine dela, izginjanje ločnice med privatnim in delovnim časom, investicijo subjektivnosti, vlogo dolga v zamišljanju prihodnosti, izginjanje skupnega, trajanje umetniškega dela in izkušnje ipd.

Umetnost mora znova premisliti svojo časovno konstitucijo, ki je bila tako pomembna ob začetkih odpora proti industrializaciji in izkoriščanju dela, saj avtonomna ustvarjalna in estetska izkušnja, ki je bila tako pomembna, ko se je prvič pojavil odpor do racionalizacije dela, zdaj predstavlja pomemben vir proizvodne vrednosti. Zato se vprašanje časovnosti umetnosti in s tem njen odnos do življenja na drugačen način povezuje z vprašanjem dela in kapitala kot v industrijski modernosti (Taylor in Ford), obenem pa se spremenita tako razmerje konkretno/abstraktno delo kot tudi razmerje absolutna/relativna produkcija presežne vrednosti.