Maska je nevladna organizacija z razvejano umetniško, založniško in izobraževalno dejavnostjo, ki hkrati afirmira teoretsko in umetniško ustvarjalnost.

Maska

Zavod za založniško, kulturno
in producentsko dejavnost
Metelkova 6 / II
1000 Ljubljana, Slovenija

Kontakti

Maska je skozi zgodovino pokazala ne samo, da skrbi za založništvo in produkcijo tako scenskih, kakor tudi interdisciplinarnih in vizualnih del, ter ne le da izobražuje in raziskuje, temveč nemalokrat s svojimi vsebinami in dogodki neposredno zareže v kulturni in politični prostor znotraj katerega deluje.

Maska

Zavod za založniško, kulturno
in producentsko dejavnost
Metelkova 6 / II
1000 Ljubljana, Slovenija

Kontakti

Projekti, založba, izobraževanje

Projekti

Umetniški projekti in kurirani dogodki Maska producira projekte s področja sodobnih izvedbenih umetnosti inovativnih umetnikov in raziskovalcev kot tudi prve projekte mlajše generacije. Z našimi projekti smo gostovali v številnih evropskih državah, v ZDA, Aziji in Afriki. Maska producira tudi novomedijska dela in dela vizualnih umetnosti.
Pisanje na sceni

Maska

Časopis za scenske umetnosti Vsaka številka časopisa Maska je posvečena določeni tematiki. Poleg prispevkov k izbrani tematiki časopis ponuja tudi intervjuje z umetniki in teoretiki, recenzije predstav in knjig, članke o skritih pojavih v sodobnih scenskih umetnostih, izsledke raziskav itd. Izhaja štirikrat letno kot dvojna številka.

Knjige

Transformacije, Mediakcije, Posebne izdaje Knjižni zbirki TRANSformacije in Mediakcije so temelji Maskinega založniškega programa. Knjižna zbirka TRANSformacije pokriva polje sodobnih refleksij scenskih umetnosti ter predstavlja dela slovenskih avtorjev kot tudi prevode izbranih del s tega področja.

Seminar

Predavanja in diskurzivni dogodki Seminar sodobnih scenskih umetnosti je poglavitni projekt Maskinega izobraževanja, ki poteka skozi vse leto. Na seminarju gostimo mednarodno priznane strokovnjake, umetnike in pisce. Med drugim organiziramo predavanja, pogovore, diskusije, delavnice, itd.

Začetki

Začetki so povezani z revijo Maska, ki je v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja slovenskemu gledališkemu prostoru ponudila okrilje za svobodomiselno pisanje o različnih gledaliških vidikih. Odstirala je prostor gledališki kritiki, režiji in njihovim novodobnim praksam, ter se tako vztrajno in dosledno približevala namembnosti in kakovosti strokovnih revij.

Zapisano je bilo kmalu potrebno realizirati skozi lastno produkcijo, ki je, znotraj gledaliških tokov, zlasti vidna danes. Svojo pozicijo razumevanja in analiziranja umetnosti pa Maska udejanja tudi znotraj svojih izobraževalnih seminarjev ter v skrbno izbranih, javnosti predstavljenih interdisciplinarnih publikacijah. Pri tem ne pozablja na pomembno zgodovinjenje znotraj scenskih umetnosti ter na neizogibno transformacijo družbe.

Masko spremlja še ena karakteristika: skrb in razvoj mladega kadra. Ta ji nalaga odgovornost in hkrati opominja na dejstvo, da Maska ne sme postati še ena izmed zamaskiranih podob globalne kulturne razprodaje.

Masko leta 1920 ustanovi Ljubljanski pododbor Udruženja gledaliških igralcev Kraljevine SHS. Leta 1985 Zveza kulturnih organizacij Slovenije obudi njeno izdajanje pod imenom Maske. Leta 1991 Maska ponovno dobi izvorno ime in soustanovitelja: Institutum Studiorum Humanitatis.

Dosedanje glavne in/ali odgovorne urednice in uredniki: Rade Pregarc (1920–21), Peter Božič & Tone Peršak (1985–90), Maja Breznik (1991–93), Irena Štaudohar (1993–98), Janez Janša (1998–2006), Katja Praznik (2007–2009), Maja Murnik (2011), Amelia Kraigher (2012-2017) & Andreja Kopač (2018).

Zavod Maska ima status delovanja v javnem interesu na področju kulture. (Odločba 0120-105 /2007/12 z dne 27.9.2007)

Kdo danes nosi Masko

Alja Lobnik

Direktorica zavoda Maska V preteklih letih se je uveljavila kot publicistka in kritičarka na polju performativnih umetnosti. Delovala je na Radiu Študent, Studiu City, Kriteriju in v Amfiteatru. Bila je predsednica Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Zadnji dve leti je sourednikovala revijo Maska, snovala Seminar sodobnih scenskih umetnosti in urejala spletni portal Neodvisni. Kot dramaturginja je sodelovala pri gledaliških projektih.
Kontakt

Tina Dobnik

Vodja produkcije Komunikologinja, ki na Maski opravlja delo vodje produkcije. Bila je ena izmed soustanoviteljev profesionalne plesne skupine EKG (EnKnapGroup) in v okviru le te sproducirala 7 predstav različnih avtorjev (Iztok Kovač, Andreja Rauch Podrzavnik, Sašo Podgoršek, Simone Sandroni, Lenka Flory, Matjaž Farič in Sebastijan Horvat). Sodelovala je tudi z zavodom Aksioma, Juliano Snapper, zavodom OPS!. Z julijem 2008 je producentka na zavodu Maska.
Kontakt

Pia Brezavšček

Sourednica revije Maska Doktorska študentka in samozaposlena v kulturi. Bila je dolgoletna sodelavka Radia Študent. Je predsednica Društva za sodobni ples in kritičarka pri časopisu Dnevnik. Leta 2019 je postala sourednica revije Maska in sourednica spletnega portala Neodvisni – teritorij sodobnih scenskih umetnosti. Kot dramaturginja ali soavtorica je sodelovala pri performativnih projektih, nazadnje pri zvočni igri o materinskem mitu Idealna.
Kontakt

Rok Bozovičar

Sourednik revije Maska Doktorski študent književnosti na Filološki fakulteti v Beogradu. Od leta 2012 je dejaven kot gledališki kritik, sprva na Radiu Študent, nato kot novinar in kritik sodeluje z Radiem Slovenija in časopisom Dnevnik. Bil je selektor 55. Festivala Borštnikovo srečanje (2020), v letu 2021 bo sklenil selektorstvo 11. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Je član Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ter samozaposlen v kulturi. Od leta 2021 je sourednik revije Maska in spletnega portala Neodvisni – teritorij sodobnih scenskih umetnosti.
Kontakt

Gregor Moder

Glavni urednik knjižnega dela založbe Maska Gregor Moder je filozof in kulturni delavec. Zaposlen je kot raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa poučuje Filozofijo umetnosti. Maski se je pridružil kot urednik knjižnega programa v letu 2017. Je avtor knjig Komična ljubezen (Analecta 2016), Hegel and Spinoza (Northwestern UP 2017), souredil pa je tudi monografijo The Object of Comedy (Palgrave 2020).
Kontakt

Urška Comino

Stiki z javnostjo Že 15 let deluje na področju neodvisne kulture in sodobne umetnosti. Njeno delo je osredotočeno na komunikacijo z javnostmi. Uveljavila se je kot promotorka sodobne slovenske umetnosti tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Podpisuje urednikovanja številnim katalogom in drugim publikacijam, namenjenim obveščanju javnosti in promociji kutlurno-umetniških projektov ter avtorstvo kataložnih besedil za festivala Ex-Ponto in festival Mesto žensk. Sodeluje z nevladnimi in vladnimi organizacijami ter mednarodnimi in nacionalnimi festivali, kot tudi posameznimi umetnicami in umetniki.
Kontakt

Nataša Božič

Strokovna administrativna sodelavka Na Maski opravlja delo strokovne administrativne sodelavke od 2019. Je pomemben povezovalni člen med vsemi segmenti Maske, produkcijo, založništvom in izobraževanjem. Skrbi za distribucijo Maskinih publikacij. Ima dolgoletne izkušnje na področju administrativnega dela in organizacije prireditev. Med drugim je sodelovala z različnimi kulturnimi organizacijami kot so Druga godba (2002-2007), Mesto žensk, Skopje Jazz Festival in bila zaposlena na Veleposlaništvih Španije in Venezuele.
Kontakt

Taja Lesjak Šilak

Urednica spletnih vsebin Samozaposlena v kulturi, diplomirana dramaturginja, študentka magistrskega programa Oblike govora na AGRFT, radijska voditeljica, avtorica radijskih oddaj, glasbena opremljevalka in novinarka na Radiu Študent. V gledališčih deluje kot praktična dramaturginja in piska besedil za gledališke liste. Njena drama Najslajši smeh je bila bralno uprizorjena na Borštnikovem srečanju leta 2014. Leta 2020 je postala urednica Maskinih spletnih strani.

Nagrade

2021

  • Veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo predstavo prejme uprizoritev
    Gejm v režiji Žige Divjaka v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
    Uprizoritev Gejm od nas ne pričakuje niti empatije niti moralne opredelitve, ampak dosledno spoštovanje zakonov, ki določajo civilizacijske standarde. Vrhunski igralski ansambel skupaj z umetniškimi in tehničnimi sodelavci ustvari silovito gledališče, ki brani človečnost ter temeljna načela evropske civilizacije in kulture. Uprizoritev na vznemirljiv način priča o veliki tragediji migrantov, izročenih neusmiljenim postopkom državnih organov in evropskih državljanov. To je predstava, ki ne govori le o Sloveniji, temveč tudi o Evropi in svetu, ter alarmantno sporoča, da je rdeča linija prekoračena.
    Odločitev sprejeta soglasno.
  • Borštnikova nagrada za najboljšo režijo
    Živa Divjak za režijo uprizoritve Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
    Žiga Divjak brezkompromisno režira Gejm in vse uprizoritvene elemente povezuje v vznemirljivo in pretresljivo celoto. To je njegov “tour de force”, ki združuje ustvarjalno moč in globok človeški angažma. Njegov režijski postopek je drzen in brezkompromisen. Pri delu tvega, prav tako kot liki v njegovi predstavi tvegajo svoja življenja. V nobenem trenutku ni didaktičen, ne moralizira in ne želi ugajati občinstvu. Ustvari urgentno uprizoritev, ki se bori proti prevladi politične, fizične in estetske brutalnosti.
  • Matej Puc v uprizoritvah Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega
    Z vlogami v uprizoritvah Gejm in Sedem dni Matej Puc pokaže bravurozno igralsko tehniko, izjemno moč v emocionalni artikulaciji likov ter sposobnost variiranja različnih stilskih in žanrskih registrov igre. V uprizoritvi Gejm je ostro diferenciral nevtralni, pripovedni izraz in pretresljivo oblikoval migrantske izpovedi. V uprizoritvi Sedem dni se njegova igra giblje v razponu od prepričljivega oblikovanja dramskega konflikta v prizoru z ženo do tehnične bravuroznosti v nevrotično pospešeni izpovedi osamljenega človeka.
  • Borštnikova nagrada za scenografijo
    Igor Vasiljev v uprizoritvi Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
    Igor Vasiljev ni le scenograf uprizoritve Gejm, ampak avtor koncepta prostora, ki je eden najbolj značilnih elementov režiserjeve zamisli. Ozka pista za igralce, na kateri so označene državne meje prostora, iz katerega prihajajo pričevanja in ki razdvaja publiko na dva dela, ni le metafora meje, največje travme, s katero se soočajo begunci. Omogoča tudi konfrontacijo gledalcev s seboj, kar je jasen znak, da to ni samo predstava o migrantih, temveč tudi o nas in naši odgovornosti za njihovo tragedijo. S selektivnim izborom realnih predmetov, ki simbolizirajo usode posameznikov, ustvari pretresljivo instalacijo – “zemljevid” umiranja beguncev.
  • Borštnikova nagrada za dramaturgijo
    Katarina Morano v uprizoritvi Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
    Dramaturginja uprizoritve Gejm Katarina Morano je ustvarila formalno čisto in pomensko obarvano dramaturško strukturo. Njeno osnovno načelo je repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev, nadaljujejo pa se z igralskim osebnim doživljajem njihovih krutih usod. Učinek komaj znosnega trajanja in dramaturgije ponavljanja ni le v racionalnem soočanju gledalcev z dejstvi, temveč v tem, da se v duhu postdramske gledališke političnosti znajdejo v situaciji fizičnega nelagodja, kar je le neznaten del fizičnih in mentalnih izzivov, ki jih izkušajo begunci.
  • Borštnikova nagrada za glasbo in oblikovanje zvoka
    Blaž Gracar v uprizoritvah Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega
    Ne glede na to, ali gre za mračno, zloslutno glasbo, lajanje besnih psov ali katerikoli drug zvok, Blaž Gracar odmerjeno ustvarja zvočne pokrajine, ki pretanjeno sooblikujejo dramske situacije kot organski del gledališke uprizoritve. Zvok v uprizoritvah Gejm in Sedem dni evocira drugačnost in senzibilizira občinstvo ter drži gledalce v svojem primežu tudi po koncu uprizoritev

2019

  • Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke za obdobje 2018 in 2019 Roku Vevarju. 

Vevar je tudi v tem obdobju nadaljeval svoje avtorsko, raziskovalno in kritiško delo na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti, zlasti izpostavljeno na področju sodobnega plesa. V sodelovanju založbe Maska, Nomad Dance Academy in JSKD je tako leta 2018 izšlo njegovo dolgo pričakovano temeljno teatrološko delo, zbornik različnih besedil o plesni umetnosti Dan, noč + človek = ritem: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918-1960. Vevar je med drugim tudi zelo uspešno deloval kot arhivar Začasnega slovenskega sodobnoplesnega arhiva, ki od nedavnega domuje v MSUM Metelkova.

  • Plaketa v kategoriji znanstvene literature Ajdinu Bašiću in Iztoku Khanu za oblikovanje zbirke Transformacije.

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZKZK) vsako leto na Slovenskem knjižnem sejmu podeljuje nagrado in plakete najlepša slovenska knjiga za izjemno raven oblikovanja slovenske knjige in spodbudo za nenehno skrb založb za dvigovanje te ravni.

2018

  •  Velika Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev za predstavo 6 Žiga Divjaka

Utemeljitev strokovne žirije 53. Festivala Borštnikovo srečanje:
»V komorni situaciji in s sugestivnim gledališkim jezikom predstava 6 hrabro razkrije anatomijo dehumanizirane sodobnosti in njenih iracionalnih družbenih predsodkov. Uprizoritev brezšivno združuje dokumentarno in fiktivno gradivo, ki ga avtorska ekipa vzpostavlja v dialogu kontrastov o strahu pred “drugim”, ob čemer dobi občinstvo srhljiv vpogled v tiho družbeno vojno, ki se odvija v srcu Evrope. Izvedbeno disciplinirano in politično glasno zrcalijo licemerstvo vsega, kar kot družba mislimo, da smo, tega, kar zares smo, in tistega grozljivega, kar bi lahko postali. Z na videz enostavnim odrskim mehanizmom, izmikajoč plakatnosti in površnosti, uprizoritev angažirano prevprašuje postopek objektivizacije migrantov in beguncev ter osvetli tragično stanje družbe, v kateri strah, rasizem in ksenofobija skupnosti aktivirajo demone, katerih posledice bomo šele videli.«

2017

  • -Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 47. tednu slovenske drame Republiki Sloveniji anonimnih avtorjev

Predstava Republika Slovenija prejme Šeligovo nagrado za domišljen koncept uprizoritve, ki preizprašuje odnos posameznika do političnega, za odpiranje javnega dialoga in za družbeni učinek njene sporočilnosti, ki gledalcu ne dopušča ravnodušne pozicije. Predstava ohranja funkcijo gledališča kot javnega foruma, ki jo je gledališče imelo vse od antike do danes.

Predstava o politični orožarski aferi, ki je tematsko usidrana v čas rojevanja nove slovenske države in na razpotje med razpadom starega političnega sistema, padcem berlinskega zidu in novo proevropsko usmerjenostjo, s svojo občostjo nagovarja širše mednarodno občinstvo, saj omogoča univerzalno poistovetenje s problematiko političnih afer, ki jih vladajoča nomenklatura preživi nedotaknjena; predstava razpira široko polje možnih interpretacij, ne da bi pri tem zašla v demagoškost.

Njena aktualnost ostaja tudi po umiku oznake tajno z magnetograma sestanka pri predsedniku Republike Slovenije iz leta 1993 nespremenjena. Predstava postavi tajne dokumente na oči javnosti in gledalcu omogoči, da (po)doživi svojo vlogo priče v aferi Depala vas ter skozi širšo zgodovinsko perspektivo uvidi politično stanje in svojo družbeno vlogo v njem. Gledalcu omogoči razrešitev vprašanja osebne in politične odgovornosti na način, ki premore katarzični potencial.

Predstava Republika Slovenija prejme nagrado za umetniški odnos do obdelave materiala v dokumentarnem oziroma verbatim gledališču in za specifičen igralski pristop pri oblikovanju vlog na osnovi realnih političnih akterjev, ki skupno situacijo ironizirajo. Predstava kot celota vseskozi priča o umetniškem konsenzu vseh sodelavcev ter o kolektivni pripadnosti ustvarjalne ekipe k projektu, kar prispeva k njegovi vrednosti in pomenu.

 

  • Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke za obdobje 2016/17  Amelii Kraigher 

V vse bolj obubožani slovenski medijski pokrajini, ki gledališki kritiki in poglobljenemu premisleku o moderni gledališki produkciji mačehovsko namenja vse manj prostora, je nagrajenčino odpiranje in podpiranje alternativnih oblik objavljanja produkcije smisla še toliko bolj dragoceno. Kot odgovorni urednici revije Maska in knjižnih zbirk TransFormacije in Mediakcije ji je uspelo ustvariti bogato ustvarjalno zavetje za vrsto slovenskih in tujih premišljevalcev o gledališču, plesu in performansu, slovensko gledališko in plesno produkcijo pa uspešno umestiti onkraj lokalnega.

2016

  • Nagrada po presoji žirije za angažirano gesto ob 25. obletnici države Republiki Sloveniji anonimnih avtorjev

Republika Slovenija je na 51. Borštnikovem srečanju prejela nagrado po presoji žirije za angažirano gesto ob 25. obletnici države z utemeljitvijo:
»Republika Slovenija je uprizoritveni komentar lastni državi in njenim (še vedno) osrednjim političnim akterjem, snov in navdih pa črpa iz realnosti same; skozi različne dokumentaristične prvine rekonstruira »rojstvo« in poosamosvojitveno obdobje Republike Slovenije, vnovično pogreje takratne afere z orožjem, zloglasne politične zdrahe in obelodani (do nedavnega) strogo zaupno dogajanje na vrhovnih strateških zasedanjih. Projekt izkazuje odgovorno in drzno umetniško gesto, ki je prav toliko tudi politična. Angažirana poteza, ki nagovarja slehernega državljana in občutljiva politična ozadja razkrinka brez zadržkov.«

2015

  • Nagrada Festivala Gibanica – za najboljšo predstavo po izboru strokovne komisije in za najboljšo predstavo po izboru občinstva (predstava Okus tišine vedno odmeva)

»Vesela sem, da je nagrado dobila Irena Tomažin. Upam, da ji bo pomagala nadaljevati raziskovanje giba in glasu, ker – to sem tudi javno povedala – se me je to globoko dotaknilo; naravna povezava med telesom, glasom in mislijo, ter presenetljiv in izviren način, na katerega je skozi delo z glasom in kretnjami sposobna preobraziti svoja čustva. Vključno s scenografijo, lučmi, zvokom in kostumografijo ji je uspelo ustvariti celovito predstavo, ki je nedvomno delo zelo kakovostne performerke. Pri njej pa občudujem še nekaj – Irena se je poglobila v raziskovanje pesmi in njihovih korenin, ki pa niso slovenske, ampak – če sem prav razumela – ukrajinske, in jih s svojo interpretacijo uspela približati sodobnemu občinstvu«.
Yvona Kreuzmannová, Tanec Praha, Češka, članica žirije

2014

  •  Nagrada za najboljši dokumentarni film, posvečen umetnosti na festivalu neodvisnega filma v italijanski Bellarii filmu Jaz sem Janez Janša v režiji Janeza Janše

Za zgradbo dokumentarca, ki nenehno preseneča, za izvirnost teme, ki je obravnavana v pripovedni formi in ima zelo izrazito filozofsko vrednost, a obenem zadeva konkretne primere. Žirija prepoznava in ceni ironični pogled na sodobno umetnost in njene paradokse, na politiko in njene šibke točke in na to, kako lahko performans preseže meje umetnosti in poseže v družbeno sfero.

2009

  •  Nagrada za najboljšo predstavo 4. Gibanice za Fake it v režiji Janeza Janše

Tričlanska strokovna žirija, v njej so bili žiranti iz Madžarske, Izraela in Avstrije je za najboljšo

predstavo 4. Gibanice razglasila delo Fake it v režiji Janeza Janše in produkciji Exodosa ter koprodukciji Zavoda Maska. Za izhodišče so ustvarjalci predstave izbrali nekaj delov predstav svetovno uveljavljenih koreografov, ki jih v Sloveniji nikoli nismo videli. V dobri uri trajajoči predstavi smo lahko videli tako ponaredke koreografij sodobnega plesa in domiselno hudomušno izvedbo, ki je poleg izjemnih plesalcev, še posebej Jurija Konjara v dogajanje vključila tudi občinstvo.

  • Posebna pohvala žirije festivala Gibanica: najbolj obetajoča koreografka Irena Tomažin za predstavo Kot kaplja dežja v usta molka.

 

  • Posebna omemba na Slovaških Nacionalnih nagradah za oblikovanje Martinu Mistriku za oblikovanje revije Maska. 

Martin Mistrik je bil izbran za Maskinega oblikovalca na natečaju leta 2006 in je oblikoval revijo od številke 98-99 do 131-132. Nacionalne nagrade podeljujejeta Slovaški center za oblikovanje ter Slovaško ministrstvo za kulturo le vsako drugo leto in veljajo na Slovaškem za najvišja priznanja, ki jih lahko prejmejo slovaški oblikovalci ali oblikovalci, ki sodelujejo s slovaškimi podjetji.

2008

  •  Nagrada žirije 43. Borštnikovega srečanja za  gledališke inovacije in estetski preboj  za režijo predstave Slovensko narodno gledališče Janezu Janši

Žirija 43. Borštnikovega srečanja je odločila, da nagrado za gledališke inovacije in estetski preboj za režijo predstave Slovensko narodno gledališče v produkicji Maske Ljubljana, ki se je na Velikem odru SNG Maribor predstavila festivalski publiki v nedeljo 19.10. 2008, dobi Janez Janša.

Žirija je svojo odločitev utemeljila s sledečo izjavo:
“V Slovenskem narodnem gledališču, ki na scensko izviren način in z dosledno dokumentaristično disciplino rekonstruira travmatično epizodo iz slovenske sodobnosti, pogrom nad romsko družino, gre več kot samo za gledališko inovativnost in estetski preboj: gre tudi za razkrivanje potlačenih vsebin in upor proti pozabi, s čimer Janez Janša kot njegov avtor in soizvajalec s pogumom, ki ni ravno pogost, stopi v polje ideološkega in političnega.
Sredstva, ki jih za to uporabi, so skrajno ekonomična in se vnaprej odrekajo kakršni koli (ob)sodbi, nastopajoči v predstavi pa se odpovejo tudi čustvenim komentarjem reproduciranih replik. Učinek je zato lahko toliko večji in kljub vtisu zgolj slušnega dogodka predstava na gledalca deluje kot celostna scenska kreacija, ki se močno zadira v družbeno in politično stvarnost ne zgolj slovenskega, temveč vsakega represivnega in diskriminatornega okolja.”

2007

  •  Posebna nagrada žirije 41. gledališkega festivala BITEF v Beogradu za predstavo Pupilija, papa Pupilo pa pupilčki – rekonstrukcija Janeza Janše

Posebno nagrado žirije 41. gledališkega festivala Bitef v Beogradu, je prejela  predstava Pupilija, papa Pupilo pa pupilčki – rekonstrukcija Janeza Janše. Pupilija v produkciji Maske je bila nagrajena za “reaktualizacijo trajne namere za preizpraševanjem o naravi in mejah gledališča”.

2006

  • Nagrada Zlata ptica Maretu Bulcu

Za svoj štiriletni projekt No History / Know History, ki je obsegal osem povezanih predstav in performansov in se je zaključil z Zadnjo egoistično predstavo (v produkcije Maske), je bil leta 2006 nagrajen z nagrado zlata ptica.

  •  Nagrada Zlata ptica Ireni Tomažin

Nagrada Liberalne akademije Zlata ptica za scenske umetnosti (predstavi Kaprica in (S)pozaba kaprice)

Pretekli dogodki

januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
22/12 Spletni sejem Knjige pod jelkami / Projekt / Spletni sejem
januar
februar
marec
april
maj
julij
avgust
september
oktober
november
december
februar
marec
april
maj
september
oktober
november
december
februar
marec
april
maj
junij
julij
oktober
februar
april
maj
junij
september
oktober
januar
februar
marec
april
junij
avgust
september
oktober
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
februar
marec
april
maj
julij
september
oktober
november
december
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
september
oktober
november
december

Spremljaj nas

foo

Novičnik

Prijavi se na naše novice

Vabimo vas, da se prijavite na Maskin novičnik, s katerim vas bomo obveščali o naših aktivnostih (premiere, ponovitve, festivali, izidi, debate, okrogle mize, simpoziji, predstavitve, delavnice …). Obljubljamo in zagotavljamo, da bomo s podatki, ki nam jih boste zaupali, ravnali odgovorno in v skladu z GDPR.