Maska je nevladna organizacija z razvejano umetniško, založniško in izobraževalno dejavnostjo, ki hkrati afirmira teoretsko in umetniško ustvarjalnost.
Maska je skozi zgodovino pokazala ne samo, da skrbi za založništvo in produkcijo tako scenskih, kakor tudi interdisciplinarnih in vizualnih del, ter ne le da izobražuje in raziskuje, temveč nemalokrat s svojimi vsebinami in dogodki neposredno zareže v kulturni in politični prostor znotraj katerega deluje.
Maska
Zavod za založniško, kulturno
in producentsko dejavnost
Metelkova 6 / II
1000 Ljubljana, Slovenija
Projekti, založba, izobraževanje
Začetki
Začetki so povezani z revijo Maska, ki je v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja slovenskemu gledališkemu prostoru ponudila okrilje za svobodomiselno pisanje o različnih gledaliških vidikih. Odstirala je prostor gledališki kritiki, režiji in njihovim novodobnim praksam, ter se tako vztrajno in dosledno približevala namembnosti in kakovosti strokovnih revij.
Zapisano je bilo kmalu potrebno realizirati skozi lastno produkcijo, ki je, znotraj gledaliških tokov, zlasti vidna danes. Svojo pozicijo razumevanja in analiziranja umetnosti pa Maska udejanja tudi znotraj svojih izobraževalnih seminarjev ter v skrbno izbranih, javnosti predstavljenih interdisciplinarnih publikacijah. Pri tem ne pozablja na pomembno zgodovinjenje znotraj scenskih umetnosti ter na neizogibno transformacijo družbe.
Masko spremlja še ena karakteristika: skrb in razvoj mladega kadra. Ta ji nalaga odgovornost in hkrati opominja na dejstvo, da Maska ne sme postati še ena izmed zamaskiranih podob globalne kulturne razprodaje.
Masko leta 1920 ustanovi Ljubljanski pododbor Udruženja gledaliških igralcev Kraljevine SHS. Leta 1985 Zveza kulturnih organizacij Slovenije obudi njeno izdajanje pod imenom Maske. Leta 1991 Maska ponovno dobi izvorno ime in soustanovitelja: Institutum Studiorum Humanitatis.
Dosedanje glavne in/ali odgovorne urednice in uredniki: Rade Pregarc (1920–21), Peter Božič & Tone Peršak (1985–90), Maja Breznik (1991–93), Irena Štaudohar (1993–98), Janez Janša (1998–2006), Katja Praznik (2007–2009), Maja Murnik (2011), Amelia Kraigher (2012-2017) & Andreja Kopač (2018).
Zavod Maska ima status delovanja v javnem interesu na področju kulture. (Odločba 0120-105 /2007/12 z dne 27.9.2007)
Kdo danes nosi Masko
Nagrade
2019
- Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke za obdobje 2018 in 2019 Roku Vevarju.
Vevar je tudi v tem obdobju nadaljeval svoje avtorsko, raziskovalno in kritiško delo na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti, zlasti izpostavljeno na področju sodobnega plesa. V sodelovanju založbe Maska, Nomad Dance Academy in JSKD je tako leta 2018 izšlo njegovo dolgo pričakovano temeljno teatrološko delo, zbornik različnih besedil o plesni umetnosti Dan, noč + človek = ritem: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918-1960. Vevar je med drugim tudi zelo uspešno deloval kot arhivar Začasnega slovenskega sodobnoplesnega arhiva, ki od nedavnega domuje v MSUM Metelkova.
- Plaketa v kategoriji znanstvene literature Ajdinu Bašiću in Iztoku Khanu za oblikovanje zbirke Transformacije.
Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZKZK) vsako leto na Slovenskem knjižnem sejmu podeljuje nagrado in plakete najlepša slovenska knjiga za izjemno raven oblikovanja slovenske knjige in spodbudo za nenehno skrb založb za dvigovanje te ravni.
2018
- Velika Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev za predstavo 6 Žiga Divjaka
Utemeljitev strokovne žirije 53. Festivala Borštnikovo srečanje:
»V komorni situaciji in s sugestivnim gledališkim jezikom predstava 6 hrabro razkrije anatomijo dehumanizirane sodobnosti in njenih iracionalnih družbenih predsodkov. Uprizoritev brezšivno združuje dokumentarno in fiktivno gradivo, ki ga avtorska ekipa vzpostavlja v dialogu kontrastov o strahu pred “drugim”, ob čemer dobi občinstvo srhljiv vpogled v tiho družbeno vojno, ki se odvija v srcu Evrope. Izvedbeno disciplinirano in politično glasno zrcalijo licemerstvo vsega, kar kot družba mislimo, da smo, tega, kar zares smo, in tistega grozljivega, kar bi lahko postali. Z na videz enostavnim odrskim mehanizmom, izmikajoč plakatnosti in površnosti, uprizoritev angažirano prevprašuje postopek objektivizacije migrantov in beguncev ter osvetli tragično stanje družbe, v kateri strah, rasizem in ksenofobija skupnosti aktivirajo demone, katerih posledice bomo šele videli.«
2017
- -Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 47. tednu slovenske drame Republiki Sloveniji anonimnih avtorjev
Predstava Republika Slovenija prejme Šeligovo nagrado za domišljen koncept uprizoritve, ki preizprašuje odnos posameznika do političnega, za odpiranje javnega dialoga in za družbeni učinek njene sporočilnosti, ki gledalcu ne dopušča ravnodušne pozicije. Predstava ohranja funkcijo gledališča kot javnega foruma, ki jo je gledališče imelo vse od antike do danes.
Predstava o politični orožarski aferi, ki je tematsko usidrana v čas rojevanja nove slovenske države in na razpotje med razpadom starega političnega sistema, padcem berlinskega zidu in novo proevropsko usmerjenostjo, s svojo občostjo nagovarja širše mednarodno občinstvo, saj omogoča univerzalno poistovetenje s problematiko političnih afer, ki jih vladajoča nomenklatura preživi nedotaknjena; predstava razpira široko polje možnih interpretacij, ne da bi pri tem zašla v demagoškost.
Njena aktualnost ostaja tudi po umiku oznake tajno z magnetograma sestanka pri predsedniku Republike Slovenije iz leta 1993 nespremenjena. Predstava postavi tajne dokumente na oči javnosti in gledalcu omogoči, da (po)doživi svojo vlogo priče v aferi Depala vas ter skozi širšo zgodovinsko perspektivo uvidi politično stanje in svojo družbeno vlogo v njem. Gledalcu omogoči razrešitev vprašanja osebne in politične odgovornosti na način, ki premore katarzični potencial.
Predstava Republika Slovenija prejme nagrado za umetniški odnos do obdelave materiala v dokumentarnem oziroma verbatim gledališču in za specifičen igralski pristop pri oblikovanju vlog na osnovi realnih političnih akterjev, ki skupno situacijo ironizirajo. Predstava kot celota vseskozi priča o umetniškem konsenzu vseh sodelavcev ter o kolektivni pripadnosti ustvarjalne ekipe k projektu, kar prispeva k njegovi vrednosti in pomenu.
- Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke za obdobje 2016/17 Amelii Kraigher
V vse bolj obubožani slovenski medijski pokrajini, ki gledališki kritiki in poglobljenemu premisleku o moderni gledališki produkciji mačehovsko namenja vse manj prostora, je nagrajenčino odpiranje in podpiranje alternativnih oblik objavljanja produkcije smisla še toliko bolj dragoceno. Kot odgovorni urednici revije Maska in knjižnih zbirk TransFormacije in Mediakcije ji je uspelo ustvariti bogato ustvarjalno zavetje za vrsto slovenskih in tujih premišljevalcev o gledališču, plesu in performansu, slovensko gledališko in plesno produkcijo pa uspešno umestiti onkraj lokalnega.
2016
- Nagrada po presoji žirije za angažirano gesto ob 25. obletnici države Republiki Sloveniji anonimnih avtorjev
Republika Slovenija je na 51. Borštnikovem srečanju prejela nagrado po presoji žirije za angažirano gesto ob 25. obletnici države z utemeljitvijo:
»Republika Slovenija je uprizoritveni komentar lastni državi in njenim (še vedno) osrednjim političnim akterjem, snov in navdih pa črpa iz realnosti same; skozi različne dokumentaristične prvine rekonstruira »rojstvo« in poosamosvojitveno obdobje Republike Slovenije, vnovično pogreje takratne afere z orožjem, zloglasne politične zdrahe in obelodani (do nedavnega) strogo zaupno dogajanje na vrhovnih strateških zasedanjih. Projekt izkazuje odgovorno in drzno umetniško gesto, ki je prav toliko tudi politična. Angažirana poteza, ki nagovarja slehernega državljana in občutljiva politična ozadja razkrinka brez zadržkov.«
2015
- Nagrada Festivala Gibanica – za najboljšo predstavo po izboru strokovne komisije in za najboljšo predstavo po izboru občinstva (predstava Okus tišine vedno odmeva)
»Vesela sem, da je nagrado dobila Irena Tomažin. Upam, da ji bo pomagala nadaljevati raziskovanje giba in glasu, ker – to sem tudi javno povedala – se me je to globoko dotaknilo; naravna povezava med telesom, glasom in mislijo, ter presenetljiv in izviren način, na katerega je skozi delo z glasom in kretnjami sposobna preobraziti svoja čustva. Vključno s scenografijo, lučmi, zvokom in kostumografijo ji je uspelo ustvariti celovito predstavo, ki je nedvomno delo zelo kakovostne performerke. Pri njej pa občudujem še nekaj – Irena se je poglobila v raziskovanje pesmi in njihovih korenin, ki pa niso slovenske, ampak – če sem prav razumela – ukrajinske, in jih s svojo interpretacijo uspela približati sodobnemu občinstvu«.
Yvona Kreuzmannová, Tanec Praha, Češka, članica žirije
2014
- Nagrada za najboljši dokumentarni film, posvečen umetnosti na festivalu neodvisnega filma v italijanski Bellarii filmu Jaz sem Janez Janša v režiji Janeza Janše
Za zgradbo dokumentarca, ki nenehno preseneča, za izvirnost teme, ki je obravnavana v pripovedni formi in ima zelo izrazito filozofsko vrednost, a obenem zadeva konkretne primere. Žirija prepoznava in ceni ironični pogled na sodobno umetnost in njene paradokse, na politiko in njene šibke točke in na to, kako lahko performans preseže meje umetnosti in poseže v družbeno sfero.
2009
- Nagrada za najboljšo predstavo 4. Gibanice za Fake it v režiji Janeza Janše
Tričlanska strokovna žirija, v njej so bili žiranti iz Madžarske, Izraela in Avstrije je za najboljšo
predstavo 4. Gibanice razglasila delo Fake it v režiji Janeza Janše in produkciji Exodosa ter koprodukciji Zavoda Maska. Za izhodišče so ustvarjalci predstave izbrali nekaj delov predstav svetovno uveljavljenih koreografov, ki jih v Sloveniji nikoli nismo videli. V dobri uri trajajoči predstavi smo lahko videli tako ponaredke koreografij sodobnega plesa in domiselno hudomušno izvedbo, ki je poleg izjemnih plesalcev, še posebej Jurija Konjara v dogajanje vključila tudi občinstvo.
- Posebna pohvala žirije festivala Gibanica: najbolj obetajoča koreografka Irena Tomažin za predstavo Kot kaplja dežja v usta molka.
- Posebna omemba na Slovaških Nacionalnih nagradah za oblikovanje Martinu Mistriku za oblikovanje revije Maska.
Martin Mistrik je bil izbran za Maskinega oblikovalca na natečaju leta 2006 in je oblikoval revijo od številke 98-99 do 131-132. Nacionalne nagrade podeljujejeta Slovaški center za oblikovanje ter Slovaško ministrstvo za kulturo le vsako drugo leto in veljajo na Slovaškem za najvišja priznanja, ki jih lahko prejmejo slovaški oblikovalci ali oblikovalci, ki sodelujejo s slovaškimi podjetji.
2008
- Nagrada žirije 43. Borštnikovega srečanja za gledališke inovacije in estetski preboj za režijo predstave Slovensko narodno gledališče Janezu Janši
Žirija 43. Borštnikovega srečanja je odločila, da nagrado za gledališke inovacije in estetski preboj za režijo predstave Slovensko narodno gledališče v produkicji Maske Ljubljana, ki se je na Velikem odru SNG Maribor predstavila festivalski publiki v nedeljo 19.10. 2008, dobi Janez Janša.
Žirija je svojo odločitev utemeljila s sledečo izjavo:
“V Slovenskem narodnem gledališču, ki na scensko izviren način in z dosledno dokumentaristično disciplino rekonstruira travmatično epizodo iz slovenske sodobnosti, pogrom nad romsko družino, gre več kot samo za gledališko inovativnost in estetski preboj: gre tudi za razkrivanje potlačenih vsebin in upor proti pozabi, s čimer Janez Janša kot njegov avtor in soizvajalec s pogumom, ki ni ravno pogost, stopi v polje ideološkega in političnega.
Sredstva, ki jih za to uporabi, so skrajno ekonomična in se vnaprej odrekajo kakršni koli (ob)sodbi, nastopajoči v predstavi pa se odpovejo tudi čustvenim komentarjem reproduciranih replik. Učinek je zato lahko toliko večji in kljub vtisu zgolj slušnega dogodka predstava na gledalca deluje kot celostna scenska kreacija, ki se močno zadira v družbeno in politično stvarnost ne zgolj slovenskega, temveč vsakega represivnega in diskriminatornega okolja.”
2007
- Posebna nagrada žirije 41. gledališkega festivala BITEF v Beogradu za predstavo Pupilija, papa Pupilo pa pupilčki – rekonstrukcija Janeza Janše
Posebno nagrado žirije 41. gledališkega festivala Bitef v Beogradu, je prejela predstava Pupilija, papa Pupilo pa pupilčki – rekonstrukcija Janeza Janše. Pupilija v produkciji Maske je bila nagrajena za “reaktualizacijo trajne namere za preizpraševanjem o naravi in mejah gledališča”.
2006
- Nagrada Zlata ptica Maretu Bulcu
Za svoj štiriletni projekt No History / Know History, ki je obsegal osem povezanih predstav in performansov in se je zaključil z Zadnjo egoistično predstavo (v produkcije Maske), je bil leta 2006 nagrajen z nagrado zlata ptica.
- Nagrada Zlata ptica Ireni Tomažin
Nagrada Liberalne akademije Zlata ptica za scenske umetnosti (predstavi Kaprica in (S)pozaba kaprice)
Pretekli dogodki
Spremljaj nas

foo
Novičnik
Prijavi se na naše noviceVabimo vas, da se prijavite na Maskin novičnik, s katerim vas bomo obveščali o naših aktivnostih (premiere, ponovitve, festivali, izidi, debate, okrogle mize, simpoziji, predstavitve, delavnice …). Obljubljamo in zagotavljamo, da bomo s podatki, ki nam jih boste zaupali, ravnali odgovorno in v skladu z GDPR.