2024

• Posebna nagrada Jovana Ćirilova na 58. Bitef festivalu- Spolna Vzgoja II: Borba
  O predstavi Spolna vzgoja II: Borba je žirija Bitefa zapisala, da se predstava z namenom, da bi raziskala, kako je abortus pristal v ustavi Jugoslavije, “opre na našo skupno preteklost, to pa nato poveže z današnjim časom, ko ženskam v marsikateri državi to pravico znova kratijo”. Žirante sta navdušili dostopnost in interaktivnost, s katerima so izvajalke predstavile gradivo, pa tudi način, “kako nas predstava opominja, naj nikoli ne pozabimo na veliko borbo, ki so jo bojevale ženske in ki se še nadaljuje”
• Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na 58. festivalu Bitef
• Župančičeva nagrada za dveletno ustvarjanje (2022–2024): gledališka režiserka Tjaša Črnigoj
  Ustvarjanja v gledališču se loteva izrazito snovalno, v zadnjem času pa se še posebej osredotoča na dokumentarno gledališče. Lani je v programu Nova pošta Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana ter koprodukciji festivala Mesto žensk (so)ustvarila in režirala odmeven projekt Spolna vzgoja II, ki je bila uvrščena v tekmovalni program tako Tedna slovenske drame, kjer je prejela nagrado občinstva in posebno nagrado žirije, kakor Borštnikovega srečanja in je nominirana za nagrado Društva slovenskih kritikov in teatrologov, za posamezne dele pa se vrstijo povabila na različne festivale.
• Borštnikova nagrada za posebni dosežek po presoji žirije- Spolna vzgoja II: Diagnoza + Consentire + Zmožnost + Igre + Borba
  Posebno nagrado žirije podeljujemo celotni ustvarjalni zasedbi projekta Spolna vzgoja II, in sicer za izjemno družbeno odgovornost in izvajalski aktivizem, ki sta na oder ter v širši javni prostor pogumno in odločno uvedla celoten spekter pomembnih tem ženske seksualnosti, ki so v patriarhalnem družbenem okolju na splošno nevidne, prezrte ali tabuizirane. Avtorice so z resnim, strokovnim raziskovanjem naslovile širok razpon zatiranja ženske seksualnosti, od fizioloških in psiholoških vidikov do pravnih in družbenih, ter ga nato v uprizoritvi obogatile z osebnimi pričevanji in intimnimi izpovedmi. Družbeni pomen takega projekta je nemogoče ločiti od njegove izvedbene kakovosti – saj gre za enega tistih umetniških procesov, v katerih etika gradi estetiko.
• Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije  za najboljšo uprizoritev v letu 2023: Spolna vzgoja II: Diagnoza + Consentire + Zmožnost + Igre + Borba
  S premišljenimi prvinami dokumentarnega gledališča in z zavzeto odgovornostjo je avtorska ekipa ustvarila kolektivni projekt, ki učinkuje kot sočasni prerez temeljnih feminističnih, kvirovskih in razrednih praks. Predvsem pa je Spolna vzgoja II razgrnila vpogled v brutalni nadzor in (prikrito) nasilje nad ženskimi telesi, ki še zdaleč nista ostala le v domeni zgodovine, ampak ju je trdovratnost patriarhalne družbene ureditve in miselnosti ohranila vse do danes.
  
• Posebna nagrada 54. Tedna slovenske drame po presoji žirije za inovativen performativni pristop k občutljivi tematiki: Spolna vzgoja II: Diagnoza + Consentire + Zmožnost + Igre + Borba
  V seriji petih predavanj-performansov (Diagnoza, Consentire, Zmožnost, Igre, Borba) ustvarjalni kolektiv spregovori o (ženski) spolnosti z različnih perspektiv in s pomočjo niza uprizoritvenih praks. /…/ S svojim delom ustvarja nov gledališki prostor, ki spodbuja odprt dialog o spolnosti, premika meje in ruši stereotipe in tabuje ter sili k soočanju z njimi. Vse to povezuje premišljena igra med nastopajočimi in občinstvom, ki je dramaturško razdelana tako, da je vsaka enota lahko samostojna, hkrati pa je njihova celota tudi edinstven gledališki dogodek. V svojih predstavah nas ustvarjalni kolektiv opominja na moč, ki jo ima gledališče v družbi, in na to, kaj lahko naredimo z njim in vsemi vejami, ki nam jih ponuja, kako ga usmerjati in skupaj z njim graditi bolj odprto družbo.
• Nagrada po izboru občinstva 54. Tedna slovenske drame: Spolna vzgoja II: Diagnoza + Consentire + Zmožnost + Igre + Borba
• Nagrada ženske o ženskah: Tjaša Črnigoj
  Njena predanost ozaveščanju o ženskih in prezrtih temah se kaže tudi v seriji predavanj-performansov Spolna vzgoja II, ki se kot unikum v slovenskem prostoru posveča zapostavljenim vprašanjem ženskega užitka, konsenza in spolnosti. Njen pristop k dokumentarnemu gledališču in inovativen gledališki jezik omogočata večjo vidnost teh tem in spodbujata družbeni dialog.
  Za njeno pogumno izbiro tematike, skrbno uprizoritveno obravnavo in trajen prispevek k ozaveščanju o ženskih vprašanjih, kot tudi za njeno zavezanost inovativnemu in družbeno relevantnemu gledališču, Tjaši Črnigoj podeljujemo nagrado ženske o ženskah. Njen prispevek k umetnosti in družbi je izjemen in si zasluži priznanje ter podporo.
• ZLATA STRELA za filozofsko predavanje Klitoris je anarhistka
  Zlata strela se podeli izjemnemu filozofskemu predavanju Catherine Malabou Klitors je anarhistka (organizacija Društvo Mesto žensk in Maska Ljubljana).
  Catherine Malabou je s svojim pronicljivim nastopom osvetlila ženski užitek in problematizirala njegov izbris iz filozofije ter tako v naš prostor tudi prek govorjene besede na področje humanistike prinesla svežo perspektivo. Nagrada pa ni namenjena samo predavateljici, temveč tudi producentoma dogodka, Mestu žensk in Maski Ljubljana – za programsko odločitev, ki je bila angažirana in nujna.

2022

• Grand prix Mire Trailović za najboljšo predstavo na Festivalu Bitef: Solo
  »Prvo nagrado prejme pogumno, strastno in edinstveno raziskovanje temeljnih vprašanj gledališča v sedanjem trenutku, raziskovanje, ki sega tako v preteklost kot v prihodnost in nam ga z divjo energijo predstavljajo štirje izjemni misleci, avtorji, performerji. Vabijo nas na vznemirljivo in tvegano popotovanje skozi samoodkrivanje, konflikte, spomine, prizore, pesmi in mite, ki nas vodijo v različne gledališke prostore in forme ter se sklenejo s slovesnostjo, ki slavi povezanost in našo človeško nepopolnost.«_Stefanie Carp, Christine Döessel, Selma Spahić, Vanja Ejdus in Dino Pešut
•  Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa na 52. Tednu slovenske drame
  Uprizoritev Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev, ki je nastala v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča, je kompleksen in polnokrven dogodek srečanja skupnosti. Te skupnosti uprizoritev ne predpostavlja, ampak jo nenehno preobrača, ukinja in na novo vzpostavlja. Po vsebini in izrazu je zelo pogumna in gledališko inventivna. Kolektiv, ki ga sestavljajo tudi Nataša Keser, Benjamin Krnetić in Marko Mandić, oblikuje stvaritev, ki jo prežemata izjemna energija in duhovitost, obenem pa medsebojna povezanost in zaupanje vseh ustvarjalcev. Vsi brezkompromisno izpostavijo sebe in svoje delo. Še posebej pa Nina Rajić Kranjac, ki se brezsramno ponaša s svojimi dosedanjimi uspehi, obenem pa ohranja avtoironično distanco. Z neusmiljeno človeškostjo razpira mesta svoje in gledališke ranljivosti, obenem pa v organizem uprizoritve spretno vključuje tudi gledalce.
  Na koncu sredi parkirišča zagledamo skupino ljudi iz različnih koncev, prepričanih o smislu in nujnosti umetnosti, predvsem pa o nujnosti kritičnega in reflektiranega ustvarjanja. Ta skupina si drzne zarezati v občutek vseenosti, ki preveva sodobno družbeno izkustvo in gre “grlom u jagode”!
• Nagrada 52. Tedna slovenske drame za najboljšega igralca
  Benjamin Krnetić v uprizoritvi Solo Nine Rajić Kranjac, ki je nastala v produkciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča, zagotavlja trdno oporo gledališkemu dogodku, ki je osredotočen na avtorico in njeno gledališko zgodbo. V prvem delu uprizoritve nas vodi skozi zelo raznolike gledališke situacije in z lahkoto menjuje različne moduse. Spontano in subtilno gradi odnos med predstavo in občinstvom, ki ga ves čas vključuje v nastajajočo skupnost. Pokaže širok razpon igralskih izrazov in veščin, ki jih obvladuje z ustvarjalno inteligenco in eruptivno energijo.
• Borštnikova nagrada za mlado igralko
  Prejela jo je Lina Akif za vloge v uprizoritvah Vročina v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, steirischer herbst ’21 in Maske, Črna koža, bele maske v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Plesnega teatra Ljubljana ter Vsi ptice v koprodukciji Mini teatra, Mestnega gledališča Ptuj in Festivala Ljubljana.
  Lina Akif prikaže razpon svojega igralskega angažmaja in aparata v različnih uprizoritvah letošnje selekcije. Od postdramskega didaktičnega aktivizma preko avtoreferenčnega pristopa v žanrski konvenciji do naturalistične igre v dramski formi mlada igralka suvereno dokazuje obvladovanje raznolikih aspektov igralske umetnosti.

2021

• Posebna nagrada Tedna slovenske drame po presoji režije
  Uprizoritev Gejm s svojim angažiranim pristopom gledališki prostor svobode odpira družbenim poljem nujnosti. Njena igra ne poteka v fikcijskih svetovih, temveč jo igra stvarna problematika, ki odzvanja lokalno in globalno.
• Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo predstavo prejme uprizoritev
  Gejm v režiji Žige Divjaka v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
  Uprizoritev Gejm od nas ne pričakuje niti empatije niti moralne opredelitve, ampak dosledno spoštovanje zakonov, ki določajo civilizacijske standarde. Vrhunski igralski ansambel skupaj z umetniškimi in tehničnimi sodelavci ustvari silovito gledališče, ki brani človečnost ter temeljna načela evropske civilizacije in kulture. Uprizoritev na vznemirljiv način priča o veliki tragediji migrantov, izročenih neusmiljenim postopkom državnih organov in evropskih državljanov. To je predstava, ki ne govori le o Sloveniji, temveč tudi o Evropi in svetu, ter alarmantno sporoča, da je rdeča linija prekoračena.
  Odločitev sprejeta soglasno.
• Borštnikova nagrada za najboljšo režijo
  Živa Divjak za režijo uprizoritve Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
  Žiga Divjak brezkompromisno režira Gejm in vse uprizoritvene elemente povezuje v vznemirljivo in pretresljivo celoto. To je njegov “tour de force”, ki združuje ustvarjalno moč in globok človeški angažma. Njegov režijski postopek je drzen in brezkompromisen. Pri delu tvega, prav tako kot liki v njegovi predstavi tvegajo svoja življenja. V nobenem trenutku ni didaktičen, ne moralizira in ne želi ugajati občinstvu. Ustvari urgentno uprizoritev, ki se bori proti prevladi politične, fizične in estetske brutalnosti.
• Matej Puc v uprizoritvah Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega
  Z vlogami v uprizoritvah Gejm in Sedem dni Matej Puc pokaže bravurozno igralsko tehniko, izjemno moč v emocionalni artikulaciji likov ter sposobnost variiranja različnih stilskih in žanrskih registrov igre. V uprizoritvi Gejm je ostro diferenciral nevtralni, pripovedni izraz in pretresljivo oblikoval migrantske izpovedi. V uprizoritvi Sedem dni se njegova igra giblje v razponu od prepričljivega oblikovanja dramskega konflikta v prizoru z ženo do tehnične bravuroznosti v nevrotično pospešeni izpovedi osamljenega človeka.
• Borštnikova nagrada za scenografijo
  Igor Vasiljev v uprizoritvi Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
  Igor Vasiljev ni le scenograf uprizoritve Gejm, ampak avtor koncepta prostora, ki je eden najbolj značilnih elementov režiserjeve zamisli. Ozka pista za igralce, na kateri so označene državne meje prostora, iz katerega prihajajo pričevanja in ki razdvaja publiko na dva dela, ni le metafora meje, največje travme, s katero se soočajo begunci. Omogoča tudi konfrontacijo gledalcev s seboj, kar je jasen znak, da to ni samo predstava o migrantih, temveč tudi o nas in naši odgovornosti za njihovo tragedijo. S selektivnim izborom realnih predmetov, ki simbolizirajo usode posameznikov, ustvari pretresljivo instalacijo – “zemljevid” umiranja beguncev.
• Borštnikova nagrada za dramaturgijo
  Katarina Morano v uprizoritvi Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
  Dramaturginja uprizoritve Gejm Katarina Morano je ustvarila formalno čisto in pomensko obarvano dramaturško strukturo. Njeno osnovno načelo je repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev, nadaljujejo pa se z igralskim osebnim doživljajem njihovih krutih usod. Učinek komaj znosnega trajanja in dramaturgije ponavljanja ni le v racionalnem soočanju gledalcev z dejstvi, temveč v tem, da se v duhu postdramske gledališke političnosti znajdejo v situaciji fizičnega nelagodja, kar je le neznaten del fizičnih in mentalnih izzivov, ki jih izkušajo begunci.
• Borštnikova nagrada za glasbo in oblikovanje zvoka
  Blaž Gracar v uprizoritvah Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega
  Ne glede na to, ali gre za mračno, zloslutno glasbo, lajanje besnih psov ali katerikoli drug zvok, Blaž Gracar odmerjeno ustvarja zvočne pokrajine, ki pretanjeno sooblikujejo dramske situacije kot organski del gledališke uprizoritve. Zvok v uprizoritvah Gejm in Sedem dni evocira drugačnost in senzibilizira občinstvo ter drži gledalce v svojem primežu tudi po koncu uprizoritev

2019

• Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke za obdobje 2018 in 2019 Roku Vevarju.
  Vevar je tudi v tem obdobju nadaljeval svoje avtorsko, raziskovalno in kritiško delo na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti, zlasti izpostavljeno na področju sodobnega plesa. V sodelovanju založbe Maska, Nomad Dance Academy in JSKD je tako leta 2018 izšlo njegovo dolgo pričakovano temeljno teatrološko delo, zbornik različnih besedil o plesni umetnosti Dan, noč + človek = ritem: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918-1960. Vevar je med drugim tudi zelo uspešno deloval kot arhivar Začasnega slovenskega sodobnoplesnega arhiva, ki od nedavnega domuje v MSUM Metelkova.
  

• Plaketa v kategoriji znanstvene literature Ajdinu Bašiću in Iztoku Khanu za oblikovanje zbirke Transformacije.
  Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZKZK) vsako leto na Slovenskem knjižnem sejmu podeljuje nagrado in plakete najlepša slovenska knjiga za izjemno raven oblikovanja slovenske knjige in spodbudo za nenehno skrb založb za dvigovanje te ravni.
  

2018

•  Velika Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev za predstavo 6 Žiga Divjaka
  Utemeljitev strokovne žirije 53. Festivala Borštnikovo srečanje:
  »V komorni situaciji in s sugestivnim gledališkim jezikom predstava 6 hrabro razkrije anatomijo dehumanizirane sodobnosti in njenih iracionalnih družbenih predsodkov. Uprizoritev brezšivno združuje dokumentarno in fiktivno gradivo, ki ga avtorska ekipa vzpostavlja v dialogu kontrastov o strahu pred “drugim”, ob čemer dobi občinstvo srhljiv vpogled v tiho družbeno vojno, ki se odvija v srcu Evrope. Izvedbeno disciplinirano in politično glasno zrcalijo licemerstvo vsega, kar kot družba mislimo, da smo, tega, kar zares smo, in tistega grozljivega, kar bi lahko postali. Z na videz enostavnim odrskim mehanizmom, izmikajoč plakatnosti in površnosti, uprizoritev angažirano prevprašuje postopek objektivizacije migrantov in beguncev ter osvetli tragično stanje družbe, v kateri strah, rasizem in ksenofobija skupnosti aktivirajo demone, katerih posledice bomo šele videli.«
  

2017

• -Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 47. tednu slovenske drame Republiki Sloveniji anonimnih avtorjev
  Predstava Republika Slovenija prejme Šeligovo nagrado za domišljen koncept uprizoritve, ki preizprašuje odnos posameznika do političnega, za odpiranje javnega dialoga in za družbeni učinek njene sporočilnosti, ki gledalcu ne dopušča ravnodušne pozicije. Predstava ohranja funkcijo gledališča kot javnega foruma, ki jo je gledališče imelo vse od antike do danes.
  Predstava o politični orožarski aferi, ki je tematsko usidrana v čas rojevanja nove slovenske države in na razpotje med razpadom starega političnega sistema, padcem berlinskega zidu in novo proevropsko usmerjenostjo, s svojo občostjo nagovarja širše mednarodno občinstvo, saj omogoča univerzalno poistovetenje s problematiko političnih afer, ki jih vladajoča nomenklatura preživi nedotaknjena; predstava razpira široko polje možnih interpretacij, ne da bi pri tem zašla v demagoškost.
  Njena aktualnost ostaja tudi po umiku oznake tajno z magnetograma sestanka pri predsedniku Republike Slovenije iz leta 1993 nespremenjena. Predstava postavi tajne dokumente na oči javnosti in gledalcu omogoči, da (po)doživi svojo vlogo priče v aferi Depala vas ter skozi širšo zgodovinsko perspektivo uvidi politično stanje in svojo družbeno vlogo v njem. Gledalcu omogoči razrešitev vprašanja osebne in politične odgovornosti na način, ki premore katarzični potencial.
  Predstava Republika Slovenija prejme nagrado za umetniški odnos do obdelave materiala v dokumentarnem oziroma verbatim gledališču in za specifičen igralski pristop pri oblikovanju vlog na osnovi realnih političnih akterjev, ki skupno situacijo ironizirajo. Predstava kot celota vseskozi priča o umetniškem konsenzu vseh sodelavcev ter o kolektivni pripadnosti ustvarjalne ekipe k projektu, kar prispeva k njegovi vrednosti in pomenu.
  

• Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke za obdobje 2016/17  Amelii Kraigher
  V vse bolj obubožani slovenski medijski pokrajini, ki gledališki kritiki in poglobljenemu premisleku o moderni gledališki produkciji mačehovsko namenja vse manj prostora, je nagrajenčino odpiranje in podpiranje alternativnih oblik objavljanja produkcije smisla še toliko bolj dragoceno. Kot odgovorni urednici revije Maska in knjižnih zbirk TransFormacije in Mediakcije ji je uspelo ustvariti bogato ustvarjalno zavetje za vrsto slovenskih in tujih premišljevalcev o gledališču, plesu in performansu, slovensko gledališko in plesno produkcijo pa uspešno umestiti onkraj lokalnega.
  

2016

• Nagrada po presoji žirije za angažirano gesto ob 25. obletnici države Republiki Sloveniji anonimnih avtorjev
  Republika Slovenija je na 51. Borštnikovem srečanju prejela nagrado po presoji žirije za angažirano gesto ob 25. obletnici države z utemeljitvijo:»Republika Slovenija je uprizoritveni komentar lastni državi in njenim (še vedno) osrednjim političnim akterjem, snov in navdih pa črpa iz realnosti same; skozi različne dokumentaristične prvine rekonstruira »rojstvo« in poosamosvojitveno obdobje Republike Slovenije, vnovično pogreje takratne afere z orožjem, zloglasne politične zdrahe in obelodani (do nedavnega) strogo zaupno dogajanje na vrhovnih strateških zasedanjih. Projekt izkazuje odgovorno in drzno umetniško gesto, ki je prav toliko tudi politična. Angažirana poteza, ki nagovarja slehernega državljana in občutljiva politična ozadja razkrinka brez zadržkov.«
  

2015

• Nagrada Festivala Gibanica – za najboljšo predstavo po izboru strokovne komisije in za najboljšo predstavo po izboru občinstva (predstava Okus tišine vedno odmeva)
  »Vesela sem, da je nagrado dobila Irena Tomažin. Upam, da ji bo pomagala nadaljevati raziskovanje giba in glasu, ker – to sem tudi javno povedala – se me je to globoko dotaknilo; naravna povezava med telesom, glasom in mislijo, ter presenetljiv in izviren način, na katerega je skozi delo z glasom in kretnjami sposobna preobraziti svoja čustva. Vključno s scenografijo, lučmi, zvokom in kostumografijo ji je uspelo ustvariti celovito predstavo, ki je nedvomno delo zelo kakovostne performerke. Pri njej pa občudujem še nekaj – Irena se je poglobila v raziskovanje pesmi in njihovih korenin, ki pa niso slovenske, ampak – če sem prav razumela – ukrajinske, in jih s svojo interpretacijo uspela približati sodobnemu občinstvu«.
  Yvona Kreuzmannová, Tanec Praha, Češka, članica žirije
  

2014

•  Nagrada za najboljši dokumentarni film, posvečen umetnosti na festivalu neodvisnega filma v italijanski Bellarii filmu Jaz sem Janez Janša v režiji Janeza Janše
  Za zgradbo dokumentarca, ki nenehno preseneča, za izvirnost teme, ki je obravnavana v pripovedni formi in ima zelo izrazito filozofsko vrednost, a obenem zadeva konkretne primere. Žirija prepoznava in ceni ironični pogled na sodobno umetnost in njene paradokse, na politiko in njene šibke točke in na to, kako lahko performans preseže meje umetnosti in poseže v družbeno sfero.
  

2009

•  Nagrada za najboljšo predstavo 4. Gibanice za Fake it v režiji Janeza Janše
  Tričlanska strokovna žirija, v njej so bili žiranti iz Madžarske, Izraela in Avstrije je za najboljšo predstavo 4. Gibanice razglasila delo Fake it v režiji Janeza Janše in produkciji Exodosa ter koprodukciji Zavoda Maska. Za izhodišče so ustvarjalci predstave izbrali nekaj delov predstav svetovno uveljavljenih koreografov, ki jih v Sloveniji nikoli nismo videli. V dobri uri trajajoči predstavi smo lahko videli tako ponaredke koreografij sodobnega plesa in domiselno hudomušno izvedbo, ki je poleg izjemnih plesalcev, še posebej Jurija Konjara v dogajanje vključila tudi občinstvo.

• Posebna pohvala žirije festivala Gibanica: najbolj obetajoča koreografka Irena Tomažin za predstavo Kot kaplja dežja v usta molka.

• Posebna omemba na Slovaških Nacionalnih nagradah za oblikovanje Martinu Mistriku za oblikovanje revije Maska.
  Martin Mistrik je bil izbran za Maskinega oblikovalca na natečaju leta 2006 in je oblikoval revijo od številke 98-99 do 131-132. Nacionalne nagrade podeljujejeta Slovaški center za oblikovanje ter Slovaško ministrstvo za kulturo le vsako drugo leto in veljajo na Slovaškem za najvišja priznanja, ki jih lahko prejmejo slovaški oblikovalci ali oblikovalci, ki sodelujejo s slovaškimi podjetji.
  

2008

•  Nagrada žirije 43. Borštnikovega srečanja za  gledališke inovacije in estetski preboj  za režijo predstave Slovensko narodno gledališče Janezu Janši
  Žirija 43. Borštnikovega srečanja je odločila, da nagrado za gledališke inovacije in estetski preboj za režijo predstave Slovensko narodno gledališče v produkicji Maske Ljubljana, ki se je na Velikem odru SNG Maribor predstavila festivalski publiki v nedeljo 19.10. 2008, dobi Janez Janša.
  Žirija je svojo odločitev utemeljila s sledečo izjavo:
  “V Slovenskem narodnem gledališču, ki na scensko izviren način in z dosledno dokumentaristično disciplino rekonstruira travmatično epizodo iz slovenske sodobnosti, pogrom nad romsko družino, gre več kot samo za gledališko inovativnost in estetski preboj: gre tudi za razkrivanje potlačenih vsebin in upor proti pozabi, s čimer Janez Janša kot njegov avtor in soizvajalec s pogumom, ki ni ravno pogost, stopi v polje ideološkega in političnega.
  Sredstva, ki jih za to uporabi, so skrajno ekonomična in se vnaprej odrekajo kakršni koli (ob)sodbi, nastopajoči v predstavi pa se odpovejo tudi čustvenim komentarjem reproduciranih replik. Učinek je zato lahko toliko večji in kljub vtisu zgolj slušnega dogodka predstava na gledalca deluje kot celostna scenska kreacija, ki se močno zadira v družbeno in politično stvarnost ne zgolj slovenskega, temveč vsakega represivnega in diskriminatornega okolja.”
  

2007

•  Posebna nagrada žirije 41. gledališkega festivala BITEF v Beogradu za predstavo Pupilija, papa Pupilo pa pupilčki – rekonstrukcija Janeza Janše
  Posebno nagrado žirije 41. gledališkega festivala Bitef v Beogradu, je prejela  predstava Pupilija, papa Pupilo pa pupilčki – rekonstrukcija Janeza Janše. Pupilija v produkciji Maske je bila nagrajena za “reaktualizacijo trajne namere za preizpraševanjem o naravi in mejah gledališča”.
  

2006

• Nagrada Zlata ptica Maretu Bulcu
  Za svoj štiriletni projekt No History / Know History, ki je obsegal osem povezanih predstav in performansov in se je zaključil z Zadnjo egoistično predstavo (v produkcije Maske), je bil leta 2006 nagrajen z nagrado zlata ptica.
  

• Nagrada Zlata ptica Ireni Tomažin
  Nagrada Liberalne akademije Zlata ptica za scenske umetnosti (predstavi Kaprica in (S)pozaba kaprice)