All Together Now!

Blaž Lukan: Gledališče: Gremo vsi!
Delo / 18. 4. 2013
Bulc je za uprizoritev svoje ideje našel tako rekoč idealno zasedbo, in to v vseh pogledih: v iskrenem družbenokritičnem angažmaju, glasbeni invenciji in performerski veščini; z izjemo nekaj nedorečenih izpeljav posameznih prizorov in trojnega konca namreč ritem in napetost predstave nenehno rasteta in gledalcu ponudita nekaj nedvomnih presežkov, kot denimo muziciranje bobnarja Jaka Bergerja in multiinštrumentalista Matija Dolenca, petje in energijo Tine Peric, performans in prezenco Polone Janežič ter rapanje in didžejanje NToka pa petje in vsestranski zanos Irene Preda. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da se prava skupnost rodi šele s pritegnitvijo občinstva, ki naslovu performansa doda veliko  pomembnejši odtenek – poziv k uporu.

Igor Bašin: Zaslužništvo
Dnevnik / 4. 5. 2013
Bolj kot kadar koli prej je punkerski klic »Ni prihodnosti!« aktualen prav danes, ko se obljubljena dežela sesuva kot hiša iz kart pod težo zarjavelih ordenov in umazanih rok, ki imajo več s polpreteklostjo kot z boljšim jutri. Čeprav imamo najmlajšo vlado doslej, je to (še vedno) dežela starcev.

Ana Perne: Intimnosti v različnih oblikah
Dnevnik / 16. 4. 2013
V obliki glasbeno-gledališke predstave je režiser Mare Bulc s soustvarjalno šesterico nastopajočih razprl vprašanje oditi ali ostati (v matični državi) in se torej dotaknil tematike, katere aktualnost ni vezana zgolj na trenutno ekonomsko krizo, pač pa so njeni vzroki lahko tudi drugačni, denimo bolj intimne narave.

Jedrt Jež Furlan: Ostanite še naprej z nami
Dnevnik / Objektiv / 20. 4. 2013
Predvsem pa po mojem mnenju lovi kaos časa. Tukaj in sedaj. Seveda to počne, četudi ne daje tega vtisa, veliko bolj strukturirano, kot se zdita čas in prostor nastanka. Natančneje, situacija, v kateri smo. Za razliko od kreatorjev usmrajene splošne in politične klime tukaj in sedaj ustvarjalci vedo, kje so, zakaj so, in se znajo s tem poigravati. Zadeve so tako resne, da nam drugega ne preostane.

Mare Bulc: Če mislim, da bo to za predstavo dobro, vanjo vključim gledalce
Siol.net / avtorica: Neža Mrevlje / 15. 7. 2013
Mare Bulc: Zanimivo je razmišljati tudi o selitvah izobraženih v obratni smeri. Že pred ekonomsko krizo Slovenija ni veljala za zaželeno imigrantsko državo za mlade tujce, ki iščejo izobrazbo in dobre zaposlitve. Slovenija je od nekdaj zaprta, do izobraženih tujcev in do novih (tudi domačih) znanj. S krizo je ta težava postala samo še vidnejša. Če se spomnim pogovorov iz svojih študentskih let s tujimi študenti, so opozarjali na veliko neverjetnih preprek, ki jih imajo pri nas. Tako birokratskih kot jezikovnih in drugih.

Petra Tihole: Skupaj, znova in znova!?
Mladina / 26. 4. 2013
Mislijo zdravo, čutijo, vztrajajo v repeticiji, vadijo, vse vračajo na začetek, dokler nas na koncu dobronamerno ne napodijo iz dvorane. In tam zunaj lahko začnemo vse to – prisotnost, akcijo, spremembe – potem demonstrirati tudi sami.

Nejc Simšič: Očarala kraljico Elizabeto II, zdaj pa še Slovence
Nova / 15. 4. 2013
Irena Preda (operna pevka): Predstava je posebna tudi v tem, da nismo začeli s scenarijem, temveč z, idejami, ki smo jih nadgrajevali z in skozi glasbo. Vse, kar vidite in slišite v predstavi, izhaja iz nas. Od prvega trenutka smo na vajah pravzaprav venomer odkrivali, koliko imamo, kljub razlikam v zvrsteh, v katerih delujemo, skupnega. Druži nas več, kol bi morda pričakovali, tako v življenju kot tudi v glasbi. Brez oklevanja lahko rečem, da sem v svoji dosedanji karieri prav pri tem projektu najbolj uživala in sploh si ne predstavljam, kako bo, ko bomo odigrali zadnjo predstavo.

POP IN: Glasbeni projekt Gremo vsi!
POP TV / 21. 4. 2013
Miha Blažič – N’Toko (raper): Je bil izziv ampak nam je v štartu rekel Mare režiser, da naj delamo tako muziko, kot bi jo itak delal zase. Se pravi, da v tem segmentu ni bil zahteven do nas, saj smo morali narediti točno to, kar delamo in pa točno tako, da je bilo spontano, naravno.
Violeta Tomič (igralka): Ja so se me dotaknili, absolutno. Ta mešanica različnih žanrov in vsa ta mlada energija z neko sporočilnostjo tudi kam in kako tukaj in zdaj je zelo zanimiva.

24 UR
POP TV / 6. 5. 2013
Mare Bulc (režiser): Trenutno politika v Sloveniji ravno ne zadržuje mladih, še posebej ne mladih izobraženih in seveda govorim o ogromni brezposelnosti, ampak vemo, da en ključnih problemov so generacije, ki prav zares nimajo nekega velikega upanja, da bodo redno zaposlene v Sloveniji v bližnji prihodnosti.

Začetek Exodosa v Stari mestni elektrarni
Radio Slovenija / ARS program / Svet kulture / 15. 4. 2013
Vesna Šprajcer (novinarka): Z neverjetno energijo nabita predstava Gremo vsi je poskrbela za odličen začetek festivala. Izjemna ekipa glasbenikov, performerjev je ustvarila svež in prav navdihujoč glasbeno gledališki dogodek, ki si, kot pravi režiser Mare Bulc, za izhodišče jemlje migracije.

Nenad Jelesijević: Vsi na Dansko
Radio Študent / 23. 4. 2013
Kar sem ob ogledu predstave nekje začutil – morda tudi iz subjektivnih razlogov – je bila nekakšna nakopičena utrujenost nas kreativcev, da ne rečem umetnikov, ki nas izkoriščevalski neoliberalni sistem na vse možne načine poskuša zatreti, da ne rečem skenslati. Ob tem seveda ne gre pozabiti na dejstvo, da ta sistem lahko soustvarjamo tudi mi sami. Sodobna lokalna performativna, teatrska, plesna, glasbena oziroma umetniška scena je bila skozi leta vzpostavljena kot precej kvalitetna in izvirna, številni posamezniki in skupine so se trudili na dolgi rok, gradili nove metode in forme, da bi zdaj mnogi med njimi bili prisiljeni razmišljati o fizični selitvi iz Slovenije zaradi banalnih eksistenčnih razlogov, ki jih povzročajo finančni rezi na področju kulture. Tako balkansko, tako ameriško in tako globalno.

Nika Arhar: Država kot skupina, iz katere glasbeniki migrirajo v druge skupine
MMC RTV SLO / 13. 4. 2013
Kot poudarja Bulc, so želeli predvsem odpirati vprašanja, ne pa moralizirati ali podajati kakršnih koli dokončnih odgovorov. “Gre za vabilo gledalcem, da vstopijo v naš svet. Če jim prikliče asociacije, zgodbe ali jim odpre dodaten svet, ki ga je ponudil vsak od nas, potem smo dosegli to, kar smo si želeli.”

Jasmina Založnik: Gremo vsi na Gremo vsi!
SiGledal / 14. 4. 2013
Težko bi rekel, da se prilagajam producentu. Včasih sem primoran projekt prilagoditi finančnim pogojem, kar pa ne pomeni, da se vsebinsko oziroma režijsko prilagodim njihovim željam. V javnih zavodih se morda kdaj pa kdaj pripeti, da ti namignejo, naj bo predstava komunikativna oziroma prijazna do blagajne, vendar so takšni primeri bolj izjema kot pravilo.

Igor Bašin: Glasba in migracije skozi gledališke oči
SIGIC / Pogovor / 17. 5. 2013
Mare Bulc: Nisem hotel najti le nekoga, ki zna igrati ali peti, ampak takšne, katerih nastop se mi je zdel zanimiv, vendar ne zrežiran. Izziv je bilo delati z ljudmi, ki vedo, kaj sta oder in publika, in ki se soočajo z gledališkim problemom nastopa, ki pa je pri glasbi popolnoma drugače zastavljen in nima gledališke logike. Zanimalo me je, kaj lahko kot gledališki režiser sploh režiram oziroma kaj je smiselno režirati.

Izak Košir: Kaj sploh še počneš v tem bendu?
Žurnal / 20. 4. 2013
Predstava se je začela že takoj, ko smo prestopili prag Stare elektrarne – ločevanje občinstva na glasbenike in neglasbenike je simbolično nekakšna delitev prebivalstva na prvo- in drugorazredne državljane ali bolje na koristne oziroma sodelujoče in nekoristne oziroma nesodelujoče. Del predstave sem za hip tako nehote postal tudi sam; sedeč v prvi vrsti sem kot šesti anketiranec na ponavljajoče se vprašanje “Kaj sploh še počneš v tej državi?” odgovoril: “To se tudi jaz sprašujem”.