Monument G2
Monument G is one of the cult performances of Slovenian neo-avantgarde theatre. Based on a play by Bojan Štih, it was directed by Dušan Jovanović and represents a break in the understanding of theatre language. Veno Taufer, poet and theatre critic, characterised the performance as “an experience of total theatre”. In it, the “rhythmical sound layer blends with the expressiveness of movement, the actress’s voice and gutturally articulated sound. For the first time in Slovenian theatre, a performance was staged that in a radical way negated the text as literature and again created it as theatre,“ he wrote in a review, adding that “the acting author of the director’s theatre vision was Jožica Avbelj”.
In the explanation of the Borštnik Ring Award conferred upon Jožica Avbelj in 2001, the expert jury wrote: “The director’s creation of total theatre was based on releasing the actor’s entire expressive potential. It gave Slovenian theatre an actress who spoke out with her body, with a rhythmic trembling and undulating of a liberated and artistically moulded expressiveness of a human being as a psychophysical being. This language was theatrically fresh, powerful.” With it, Jožica Avbelj won an award at the Sarajevo Festival of Small and Experimental Stage and her first Borštnik diploma and award. She confidently established herself as a contemporary actress with her unique expressive style: her acting is always intense, founded in a sensible connection of language, movement and voices, it sensitively delineates a moving fragility and vulnerability of the portrayed characters, colouring them with sensuousness.
After his successful and talked-about reconstruction of the cult performance Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki (special award at the BITEF festival in Belgrade, international appearances also in Vienna, Brussels, Bucharest and Čedad), Janez Janša has reconstructed also Monument G, but in a completely different way. Dušan Jovanović is restageing the original performance together with Jožica Avbelj, while, at the same time, the reconstruction directed by Janez Janša has also taken place on stage, with a dancer of the younger generation, Teja Reba.
Rekostruction
Authors: Janez Janša and Dušan Jovanovič
Reviews of the original performance
“In this performance, Dušan Jovanović abolished the mediator between the actor’s body and his/her acting, that which we call intellect or reason. /…/ Dušan Jovanović and Jožica Avbelj have /…/ achieved the elimination of the rational or conscious part /…/ and it was precisely the text reduced to signs and a mass of sounds, which they re-interpreted according to the changed structure, that provided the greatest assistance in this.”
(Peter Božič)
“In the first stage, the (performance) of experience properly proceeded from Štih’s striking, culturally and politically critical satirical happening” and then “it gradually eliminated the literary scenario and reduced the performers, ending up with a series of extracted, isolated sentences (entirely neutral fragments from Štih’s text), from which we can hardly discern the original…” (Andrej Inkret: Milo za drago).
Source: Tomaž Toporišič: Between Seduction and Suspicion, Maska, 2004
Spomenik G2 v javnosti
Tomaž Toporišič: Performativne revolucije igralčevega in gledalčevega telesa
Letn. XXVI / št. 139–140 / poletje 2011
Če se zdaj vrnemo k Janševi rekonstrukciji Spomenika G kot posebni obliki odrskega eseja ali teoretiziranega gledališča, lahko ugotovimo naslednje. Predstava doseže učinek, ki bi ga Jacques Rancière interpretiral kot združevanje in semplanje dveh paradigmatičnih odnosov, kot jih utelešata Brechtovo epsko gledališče in Artaudovo gledališče krutosti. Gledalec in gledalka v njem postaneta »hkrati distancirana gledalca in aktivna interpreta predstave, ki se jima ponuja.
Goran Cvetković:44. BITEF 2010. Spomenik G2
Radio Beograd / 23. 9. 2010
“Mislim da je ta predstava bila deo jedne šire pozorišne i društvene akcije i značila je neko pomeranje slovenačke umetnosti na Zapad, kao i neki pokušaj izbavljenja od neke vrsze centralističke ideje politike i kulture, u tadašnjoj Jugoslaviji u kojoj je već bila jaka ideja centripetalnih kretanja delova zemlje.”
Slavko Pezdir: Iz gledališkega roda v rod …
Delo / 3. 3. 2009
V sklop vselej avtentične in univerzalno mnogopomenske umetniške kreacije bi tudi tokrat, enako kot ob krstu pred 37 leti, morali uvrstiti predvsem enkratni igralsko-plesni in tu pa tam tudi pevski prispevek Jožice Avbelj, ki je spominsko prebudila in oživila nekdanjo prostodušno mlado upornico v svojem še vedno zgledno prožnem in izraznem telesu, a jo tudi srhljivo in spravljivo nadgrajevala z zrelo beckettovko presvetljeno življenjsko izkušnjo in pronicljivostjo.
Ana Perne: iz časa v času
Dnenvnik / 4. 3. 2009
Časovno stekanje v aktualni čas, torej čas predstave, je pri tokratnem Spomeniku G uresničeno predvsem skozi vzporejanje ženske dvojice: njuno izmenjavanje, povzemanje, vpadanje v dejanje, sovpadanje, pa odmikanje v čustvenem iztisnjenju – na obeh straneh izvedbena polnost, a razlika v energijah, ki ju izvajalki oddajata.
Ana Ivančič: Prenovljen Spomenik G
Indirekt / 26. 2. 2009
Jožica Avbelj je danes ena od vodilnih igralk v našem gledališkem prostoru. Priznava, da jo je predstava iz leta 1972 izjemno zaznamovala: »Deset let sem potrebovala, da sem jo dala s sebe«
Spomenik G (1970/71)
Mladina / 1. Zapoved / 27. 2. 2009
“Fenomen rekonstrukcije že sam po sebi bohoti prostor za teoretski diskurz, razpira možnost historične analize in postavlja vprašanje spomina v umetnosti.”_Boštjan Narat
Obudili Spomenik G
NeDelo / 1. 3. 2009
Spomenik G v letu 2009 je vsebinsko sestavljen iz dveh delov, prvi je izvirnih Jovanovića, ki ga je v tistem času pripravil za takrat 20-letno študentko AGRFT Jožico Avbelj, po drugi strani pa je Janša s svojim modernističnim pristopom predelave in rekonstrukcije ter vključevanjem nove generacije akterjev celoten »izdelek« postavil v današnji čas, a kljub temu gledalcu omogočil dogajanje, ki ga vidi pred seboj, generira pomene, neodvisno od prvotnega namena avtorja.
Petra Tanko: Spomenik G
Radio Slovenija 1 / Danes o 13ih / 28. 2. 2009
Spomenik G Janeza Janče ni gola rekonstrukcija, prej lahko govorimo o reciklaži. Poleg rekonstrukcije odrskega dogodka, k je potekal po spominu saj je od vizualnega gradiva ohranjen le štiriminutni posnetek in nekaj fotografij, je tu prisoten dokumentaristični pristop, ko skozi odzive takratne kritike gledalca seznani z duhom časa zgodnjih 70ih, duhovit in nenasilen spomin a prostor prvoten uprizoritve, Gledališče Glej, Jovanovićevo misel, da tako radikalnega poskusa nima smisla ponavljati, pa Janša rekontekstualizira v smislu zgodovinjenja sodobnega plesa in neliterarnega gledališča, ki v državah nekdanjega vzhodnega bloka sistematično poteka šele nekaj let.
Janez Janša, Dušan Jovanović/Neža Pahovnik: SPOMENIK G (2009): Zadeva je delikatna.
SiGledal
Nisem se mogla znebiti občutka, da se performans lahko ponovno uprizori, saj v MGL- ju potekajo reprize performansa Spomenik G. Se pravi, če je performans izveden večkrat v sezoni, potem je tudi rekonstrukcija možna. Kajti performans deluje predvsem kot učinek, z vsako reprizo pa je učinek manjši oz. manj efektiven (če gledalec uprizoritev vidi večkrat).
Janez Janša, Dušan Jovanović/Anja Roter: SPOMENIK G (2009): »In kaj če smo si vse skupaj izmislili?« Problematika gledališke rekonstrukcije
SiGledal
Janša se ob procesu rekonstrukcije dotakne še ene teme: teme pozabe oz. nezanesljivosti spomina. In še več: nezanesljivosti/izmuzljivosti tega, kaj je res tisto, kar je videno.
Cast
Directed by: Janez Janša, Dušan Jovanović
Performed by: Jožica Avbelj, Matjaž Jarc, Boštjan Narat, Teja Reba
Scenography: Janez Janša
Light design: Andrej Koležnik.
Dramaturgy and director assistant: Samo Gosarič
Music: Matjaž Jarc
Producer: Jedrt Jež Furlan
