Čokolina

Avtorica ugotavlja, da izpolnjuje merila, zaradi katerih, po statistikah sodeč, ne bo mogla izstopiti iz najemniškega sistema. Je mlada, temnopolta, ženska, do nedavnega samozaposlena v kulturi, samska, ni dedinja premoženja ali nepremičnine. Ne glede na to, da svoj osebni položaj izboljšuje z delno zaposlitvijo v javnem sektorju z dobro plačno osnovo, rednim varčevanjem, trdim delom, so njene možnosti za nakup nepremičnine v naslednjem desetletju po mnenju bank skoraj nične. Medtem ko mladi obupano hodijo na tekmovalne intervjuje za najem predragih sob in stanovanj, poslušajo obljube politikov o gradnji socialnih najemniških stanovanj (kdo vse bo do njih upravičen in pod kakšnimi pogoji, še ni jasno), posamezniki z gotovino kupujejo več stanovanj v Šumiju, Palači in Vili Schellenburg, Masarykovi rezidenci in drugih luksuznih objektih, za katere se zdi, da so edini rezidenčni objekti, ki se gradijo v Ljubljani. Pri tem pa imajo ti rezidenčni objekti bore malo rezidentov, saj so stanovanja v večini prazna, namenjena so le odlagališču premoženja. Zato avtorica nagovarja predvsem bogate posameznike, da jo sponzorirajo in ji kupijo stanovanje.

Stanovanjska problematika v Sloveniji je v zadnjih letih prerasla v eksistencialno krizo. Zaradi dviga cen nepremičnin in najemnin ter inflacije si številni, zlasti mladi, več ne morejo privoščiti življenja v mestih. Hkrati pa so priložnosti za delo, predvsem v umetnosti, nakopičene v mestih. Slabo stanje poslabšuje še nestabilna situacija na trgu dela, kjer so pogosto na voljo nestabilne, atipičine zaposlitve, pri katerih niso zagotovljene pravice iz delovnih razmerij. Neurejen najemni trg in krepitev poblagovljenja stanovanj prispevata k povečevanju neenakosti, izkoriščanju in izključenosti ter sta podlaga za mnoge družbene probleme. Zato je vprašanje stanovanjske preskrbe ključno družbeno in politično vprašanje, saj načini zagotavljanja stanovanj temeljno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev_k mest. Arhitekt Miloš Kosec opozarja na gentrifikacijo v Ljubljani in s tem povezane procese razslojevanja družbe in izrinjanje ranljivih skupin iz mestnega življenja, točno tistih, ki so do sedaj mestu dajale vsebine (umetniki_ce, študenti_ke itn.). Dvig cen se absurdno dogaja prav preko privatiziranja javnih investicij, ki so prej stoletja vlagale v razvoj mesta. In mesto bi moralo ostati dostopno vsem.

Avtorica si je za projekt nadela vzdevek Čokolina, s katerim se rasno profilira, vzdevek izhaja iz njenega resničnega lastnega imena (Lina), hkrati pa z njim iz sebe ustvarja produkt in konstrukt, s katerim se bo tržila in poskusila zaslužiti denar preko spletnih platform. Raziskovala bo povezavo med feminizmom, spolnim delom, finančno neodvisnostjo in platformo OnlyFans.

Avtorica bo stanovanjsko problematiko žensk raziskovala tudi v drugih državah, drugih okoljih in reflektirala svojo pozicijo v odnosu do njih.