Nataša Živković: DE MORTIUS NIHIL NISI BONUM*

* O mrtvih le dobro

Ko nekoga pokopljemo, se nam včasih zdi, da je pred nami ponovno zaživel. Mrtvec vstane in se nasmehne: ne skrbi, vedno bom s teboj. Na veke vekov.

Poslovili se bomo od utrujenega telesa institucije, ki se je 7. julija 2011 rodila iz ideje, 23. avgusta 2012 pa je umrla z odločitvijo. Naš otrok je bil star komaj eno leto. Nikoli ga nismo v miru pokopali. Morda nas prav zato preganja in se sprehaja od pisarne do pisarne, od predala do predala. Nima miru in ne more ponovno vstati. Zato si zasluži dostojen pokop.

Dvignite se iz lastnega pepela in se ponovno rodite kot čudovit plešoči feniks!

Translated with DeepL.com (free version)