Krize
V življenju se nenehno soočamo s takšnimi in drugačnimi krizami – osebnimi, poklicnimi, socialnimi, političnimi, begunskimi, zdravstvenimi, bivanjskimi itn. Za njimi pa preži nemara največja v zgodovini človeštva – okoljska. Po svojem bistvu je radikalno bivanjska, vendar ji kljub temu še vedno posvečamo premalo pozornosti, energijo pa raje izgubljamo za reševanje drugih, vedno novih kriz, in skušamo zgolj ohranjati trenutno stanje. Ob tem pozabljamo, da je kriza izredni čas, čas, ko na videz nemogoče ideje postanejo mogoče. Toda katere ideje? Tiste, ki bi ljudem omogočile večjo varnost, zdravje in blaginjo, ali one, namenjene nadaljnjemu bogatenju že tako nepredstavljivo bogatih? V Krizah se bo Žiga Divjak z ekipo posvetil tem vprašanjem, ob čemer bo posebno pozornost namenil človekovi zmožnosti za sodelovanje in potrebi, da svet narave znova odkrijemo ne le kot vir, temveč kot enakovrednega partnerja.
Ustvarjalci
Oblikovanje svetlobe: David Orešič
Snemanje besedila in obdelava posnetka: Silvo Zupančič
Prevod delovnega gradiva v slovenščino: Tina Malič
Lektorica (slovenska različica): Mateja Dermelj
Lektorica (angleška različica): Nataša Hirci
Producentka: Tina Dobnik
Koprodukcija: Nova pošta (Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče), Bitef (Beograd) in Zadruga Domino (Zagreb)
Po motivih knjig Manj je več Jasona Hickla in Goba na koncu sveta Anne Tsing.
Krize v javnosti
Pia Prezelj: Umetnost na koncu sveta
Delo / 1. 10. 2022
Sinoči se je na beograjskem festivalu Bitef odvila krstna uprizoritev gledališke koprodukcije Krize v režiji Žige Divjaka, nastale po motivih knjig Manj je več Jasona Hickla in Goba na koncu sveta Anne Lowenhaupt Tsing.
Primož Jesenko: Stopiti iz slepe ulice (56. Bitef)
SiGledal / 4. 10. 2022
Predstava Krize je presežek v režiserskem historiatu Žige Divjaka […]. Odrsko dogajanje Kriz je abstrahirano v polje abstrakcije in tudi zaradi simbolne izčiščenosti scenskega prostora (Igor Vasiljev) učinkuje kot udarec v trebuh. Pred nami se znajde skupina tekačev na mestu, očitno iztrganih iz vsakdanjega ritma, njihova podoba se zavrta v spominsko opno vsaj tako močno, kot je predstava zanje fizično izčrpavajoča. […] Mrazeča metaforičnost naracije tudi zaradi precizne sociološko-filozofske zvočne kulise navdaja s srhom.
Borislav Matić: Krize
SEEstage / 5. 10. 2022
Bistvo ekološkega sporočila Kriz je njihova izrecna in ostra kritika kapitalizma. […] Krize so dragocena predstava, ki nam ne le pokaže vso nevarnost podnebnih sprememb, temveč nam da tudi orodje za analizo vzroka problema: kapitalizma.
Iva Slosar: Do zadnjega diha
Radio Študent / 25. 10. 2022
Fiziološki odzivi telesa, ki jih ni mogoče popolnoma nadzorovati, tako materializirajo izčrpavanje človeka v sistemu, ki produktivnost postavlja pred trajnost.
Petra Tanko: Kirze
Radio Slovenija / ARS program / Ocene / 28. 10. 2023
Anja Radaljac: Krize
Delo / Ocenjujemo / 29. 10. 2022
Končni poziv besedila /…/ je poziv k osebnim gestam in medsebojni pomoči, poskusom tvorjenja skupnosti, ki morda lahko pride na vrsto, ko se zavemo vseh načinov, na katere nas kapitalizem pohablja.
Petra Vidali: Zemlja pleše na tekočem traku
Večer / Gledališka kritika / 29. 10. 2022
Krize si na poti do konca pomagajo z raziskavo, ki so jo opravili na Yalu in Harvardu in je pokazala naslednje: kljub temu da smo vsi vpreženi v kapitalistični stroj, kljub temu da smo vsi tekači na mrtvaškem tekočem traku, nam ni vsem enako vseeno za prihodnost. Štiriinšestdeset odstotkov anketiranih se je pripravljenih odreči udobju, če bi tako pripomogli k temu, da bi lahko živeli tudi za nami. Bo torej zmagalo 64 ali 36 odstotkov? Bo zmagala demokracija ali kapitalizem?
Gregor Butala: Kritika predstave Krize: Kapitalizem nam je vsem v pogubo
Dnevnik / 4. 11. 2022
Opravka imamo z nekakšno mešanico diskurzivnega in telesnega gledališča, umeščeno v sugestivni minimalizem scenografijeIgorja Vasiljeva, v kateri (lahko) vsaka od obeh plati ponuja svojevrstno sklenjeno celoto – hkrati pa besedilo, ki ga s posnetka posreduje glas pripovedovalca (Blaž Šef), nenehno vstopa tudi v raznovrstna prepletanja s fizičnimi dejanji in podobami, ki jih na odru nadvse predano oblikujejo nastopajoči (Sara Dirnbek, Iztok Drabik Jug, Klemen Kovačič, Draga Potočnjak, Katarina Stegnar, Vito Weis in Gregor Zorc).
Ana Lorger: Moč biti ranljiv
SiGledal / Kritika / 8. 11. 2023
Singularnost telesa pred nami dobiva občost skozi besedno pripoved o zgodovini kapitalizma, ki gre z roko v roki z zgodovino kolonializma, posledično akumulacijo kapitala znotraj elit in njegovo ideološko razsežnostjo. Na ta način se predstava na estetski ravni izkaže za popolnoma gledališko izkušnjo, ki pa istočasno zavzame izobraževalno, če ne celo agitatorsko funkcijo.
Gregor Kocijančič: Izredno stanje kot status quo
Mladina / 11. 11. 2022
Čeprav Hicklova teoretska študija nima očitnega potenciala za dramsko predelavo, je Divjak že dvakrat uspešno našel način, kako prek gledališča zagovarjati koncept ‘odrasti’ (angl. degrowth), o katerem piše Hickel.
Mojca Podlesek: Krize
Koridor – križišča umetnosti / 13. 11. 2022
Krize so gledališki esej, ki s pomočjo vzdržljivosti ter detajlov izriše srhljivo podobo sveta in ta skače iz krize v krizo, globlje in globlje vanje.
Tom Mustroph: Radar Ost 2023: Mobilizacija Zahoda
SEEstage / 15. 3. 2023
Krize so formalno radikalna predstava s kančkom upanja – izvrstna protiutež glavni temi festivala.
Anja Quickert o Krizah Žige Divjaka
Theater Heute / junij 2023
Šele v sklepni sliki, po fizičnem zlomu, ko posamezne roke in noge performerk_jev s pomočjo kostumov postanejo ‘invalidne’, se na odru dobesedno medčloveško povežejo. Več teles sestavi skupino, ki sodeluje (mora sodelovati) pri vsakdanjih opravilih, kot je hranjenje (ali kajenje). Tako se predstava konča s poetično sliko medčloveških skulptur – iz katere se zaiskri trenutni kanček upanja.
