Collection Mediakcije, book number 5
Collection editor: Emil Hrvatin
© International General, New York, 1991
© Maska, Ljubljana 2007
208 pages,170 x 240 mm,
ISBN 978-961-6572-08-8
This book was published in Slovenian.
Ariel Dorfman in Armand Mattelart: How to read Donald Duck
he book How to Read Donald Duck: Imperialist Ideology in the Disney Comic was first published in 1971 in Chile under the title Para Leer al Pato Donald, and was during the fascist period prohibited and burnt together with other literature. The book – a product of political struggle – is a profound and ingenious critique of the holy cow of childhood culture, the myth of Disney.
With a new foreword of the authors, an updated introduction by David Kunzl, a commented bibliography of the leftist writing on cultural imperialism and comics, and with a supplement on censorship conducted by the American government and the legal-political rights for the critique of Disney by John Shelton Lawrence.
The Slovenian translation by Aleksandra Rekar brings an exhaustive portrait of the functioning of the Disney Corporation in the study by Sandra Bašić Hrvatin: Mattelart’s and Dorfman’s analysis of the Disney comics shows that under the apparently innocent and “handgloved gentle” children’s world, offered to mass consumption by the corporation, a hard fist of corporate imperialist ideology is hidden. The “hidden thing” that Mattelart and Dorfman sought in the comics the managers of the Walt Disney Corporation openly employ to address their owners. The then president of the managing board Michael Eisner wrote the following in the letter to shareholders in the annual yearly report: “Most likely it is not an exaggeration to see the role of the American entertainment industry as an influential historical factor. The Berlin Wall did not fall because of the power of the Western arms, but because of the power of Western ideas. And which was the channel that transmitted these ideas? We can freely admit that the channel was to a great extent the American entertainment.”
Collection Mediakcije, book number 5
Collection editor: Emil Hrvatin
© International General, New York, 1991
© Maska, Ljubljana 2007
208 pages,170 x 240 mm,
ISBN 978-961-6572-08-8
This book was published in Slovenian.
About authors
Vladimiro Ariel Dorfman (born May 6, 1942) is an Argentine-Chilean-American novelist, playwright, essayist, academic, and human rights activist. A citizen of the United States since 2004, he has been a professor of literature and Latin American Studies at Duke University, in Durham, North Carolina, since 1985.
Armand Mattelart (born January 8, 1936) is a Belgian sociologist and well known as a Leftist French scholar. His work deals with media, culture and communication, specially in their historical and international dimensions.
David Kunzle taught at UCLA as Professor of Art History from 1976 until his 2009 retirement. A prolific author and one of the founding fathers of contemporary comics scholarship, he has written articles and books on a diverse range of topics, many of them pertaining to popular, political, and public art, including From Criminal to Courtier: The Soldier in Netherlandish Art 1550-1670 (Brill, 2002) and an updated edition of Fashion and Fetishism, a Social History of the Corset, Tight-Lacing, and Other Forms of Body Sculpture in the West (Penguin Social History Classics, 2002). More recently, he published the book Chesucristo: The Fusion in Image and Word of Che Guevara and Jesus Christ (De Gruyter, 2016)
Kazalo
PREDGOVOR K ANGLEŠKI IZDAJI
Ariel Dorfman in Armand Mattelart
UVOD K ANGLEŠKI IZDAJI
David Kunzle
PREVAJALSKA OPOMBA IN ZAHVALA
APOLOGIJA RACMANOLOGIJE
UVOD: NAVODILA, KAKO POSTATI GENERAL V KLUBU DISNEYLAND
I. STRIČEK, KUPI MI KONTRACEPCIJSKO SREDSTVO …
II. OD OTROKA DO PLEMENITEGA DIVJAKA
III. OD PLEMENITEGA DIVJAKA DO TRETJEGA SVETA
IV. VELIKI PADALEC
V. STROJ ZA IDEJE
VI. DOBA MRTVIH KIPOV
SKLEP: OBLAST JAKU RACMANU?
IZBRANA BIBLIOGRAFIJA
SPREMNI BESEDI
JAKA RACMAN VS. ČILSKI SOCIALIZEM:
POŠTENA IZMENJAVA
John Shelton Lawrence
ENAJSTI SEPTEMBER
Sandra Bašić Hrvatin
Knjiga v javnosti
Marcel Štefančič jr.: Lov za izgubljenim zakladom
Mladina / 1. 7. 2007
Ne, Dorfman in Mattelart pri Disneyju nista odkrila prikritih gejev in prikritih Antikristov, ampak prikrite imperialiste, prikrite delavce in prikrito legitimiranje ameriške pravice do prisvajanja tujih bogastev. Burn, Baby, Burn!
Lora Power: V Disneyjevem svetu smo vsi postali otroci
Dnevnik / Objektiv / 29. 12 2007
“Svojega dela nikoli nisem dojemal kot umetnost. To je šovbiznis. Trgujem z zabavo.” In smeh, je pripomnil, je najbolj pomemben ameriški izvozni artikel.
Ni čudno, da je Michael Eisner, bivši predsednik uprave korporacije Walt Disney, leta 1997 v pismu delničarjem zapisal: “Berlinskega zidu ni zrušila moč zahodnega orožja, ampak moč zahodnih idej. In kateri je bil kanal za prenos teh idej? Lahko priznamo, da je bila to predvsem ameriška zabava.”
Ariel Dorfman in Armand Mattelart: Kako brati Jaka Racmana
TV Slovenija / Knjiga mene briga / 4. 10. 2007
Sandra B. Hrvatin: Jaka, pojdi domov
Delo / Sobotna priloga / 13. 10. 2007
Nekoč, ko se je pisatelj Rad Bradboury sprehajal po Disneyjevih studiih, je dobil idejo, da bi Wlat Disney moral kandidirati za župana Los Angelesa. Menil je, da je edini, ki bi lahko z znanjem in drznimi idejami naredil red v mestu. Zamisel je povedal Disneyju, on pa je vidno počaščen odgovoril: »Ray, zakaj bi kandidiral za župana, če sem že kralj?«
Ksenija Koren: Kako brati Jaka Racmana
Večer / 16. 6. 2007
Tecco pojasnjuje, da so stripi v petdesetih in šestdesetih postali učbeniki z napotki za nerazvite, učbeniki o tem, kakšen naj bo njihov odnos do središča kapitalizma in središča imperializma. V tem diskurzu so na delu zaključki, ki segajo na področje psihoanalize, ekonomije, psihologije množic. Stripi imajo torej simbolni pomen in niso več nedolžno razvedrilo, še zlasti zato ne, ker so bralci večinoma otroci ali najstniki, ki si skozi takšno branje nadenejo očala, skozi katera bodo kasneje gledali v svet.
Ariel Dorfman in Armand Mattelart: Kako brati Jaka Racmana
Žurnal / 20. 7. 2007
Knjiga, ki je izdelek političnega boja, je globoka kritika svete krave otroške kulture, mita o Disneyju.
Špela Štandeker: Težave v raju
Delo / Polet / 19. 7. 2007
Knjiga Kako brati Jaka Racmana se zdi bolj kot zaradi analiziranja Disneyjevih, milo rečen, čudaških družinskih struktur in njegovih rasističnih, seksističnih in imperialističnih pogledov na svet pomembna v tem, da izpostavi načine, s katerimi popularna kultura manipulira s stereotipi, ki pomembno vplivajo na naše dojemanje nas samih in iz nas ustvarjajo ujetnike lastne eksotičnosti.
Sandra B. Hrvatin v pogovoru o zgodovini Jake Racmana
Radio Slovenija / Val 202 / 17. 6. 2007
Kritika Disneyja se je začela v latinski Ameriki natančneje v Čilu. Omenjali so, da Jaka Racman predstavlja Čilu sadističnega sovražnika, ki bo zamajal, uničil in steptal socializem.
Maja Hitij: Svet brez matere in spolnosti
NeDelo / 16. 7. 2007
Walta Disneyja, človeka, ki se ni nikoli naučil risati, ki se sploh ni znal podpisati tako, kot se to vidi na njegovih izdelkih, so vseeno poveličevali kot »najpomembnejši lik grafične umetnosti po Leonardu«.
Sandra B. Hrvatin za Studio City
TV Slovenija / Studio City / 11. 6. 2007
Ta knjiga je uničujoča kritika ideologije, ki se skriva za temi nedolžnimi liki, ki se ponavljajo v Disneyevih stripih. Govori o tem – obstaja veliko kritik Disneya -, kako Disney prodaja domišljijo, otroški svet, neresničnosti in tako naprej, ampak Ariel Dorfman in Matelar sta prvič pokazala, kako ideologija ameriškega sna o življenju, ki se prenaša v tretji svet, uničujoče vpliva na državljane, ki tam živijo, ki so žrtve tega pogleda na zgodovino, odnose med ljudmi in tako naprej.
Kako brati Jako Racmana
intervju s Sandro B. Hrvatin / Radio Slovenija / 1. program / Nočni obisk / 16. 6. 2007
Problem je nasploh v Disneyevem svetu, v Disneyevem pogledu na svet. Večina, ko naleti na Disneya bo najprej rekla, da je to nekaj nedolžnega, saj je otroška literatura, v kateri je vse čisto, v kateri ni nobenih problematičnih stvari. Ni spolnosti, ni nasilja, ni deviantnega obnašanja in tko naprej. Dorfman in Matelar pa v bistvu vzameta te stripe in začneta zelo natančno gledati o čem ti stripi govorijo, kako govorijo, kakšno je sporočilo in ugotovita določene stvari, ki so zelo zanimive.