Torek 05.02 in sreda 06.02 ob 19:00

6

Režija: Žiga Divjak
Igrajo: Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc

Predstava tematizira konkretni dogodek iz leta 2016: v Dijaški in študentski dom Kranj so poskušali namestiti šest mladoletnih beguncev brez spremstva, vendar so zaradi nasprotovanja staršev in lokalne skupnosti morali ta načrt opustiti.

Več o predstavi

Torek 05.02 ob 20:30

Kričati ali biti tiho?

Pogovor po predstavi 6
Vodi Maja Žiberna, gosta Judita Nahtigal in Marko Jenšterle

Z ravnateljico kranjskega dijaškega doma Judito Nahtigal in novinarjem Markom Jenšterletom se bomo pogovarjali o vzrokih in posledicah dogodkov iz februarja 2016, ko so starši dijakov, nastanjenih v domu, profesorji sosednje gimnazije in krajani nasprotovali namestitvi šestih mladoletnih beguncev brez spremstva. Je težava samo v tem, da je bil del vpletenih v te dogodke (pre)glasen, ali pa je bil del (preveč) tiho? Česa smo se iz kranjskega primera naučili? Bodo/boste/bomo naslednjič ravnali drugače?

Sreda 06.02 ob 20:30

Kako je alternativa postala desna
in kakšna alternativa nam preostane?

Predavanje filozofa Jerneja Kaluže

V zadnjih nekaj letih je na diskurzivnem področju, ki ga je tradicionalno obvladovala konzervativna desnica, prišlo do kvalitativnega premika, ki ga najbolje naznačuje pojav tako imenovane alternativne desnice (alt-right). Pojem se največkrat nanaša zgolj na kontekst ZDA, vendar je mogoče porast podobnega imaginarija zaznati tudi širše po zahodnem svetu in vzhodni Evropi. Ne nazadnje porast ideologije identitarizma, za katero je na eni strani značilen odklonilen odnos do migracij, drugih ras in kultur, na drugi pa zavračanje t. i. domačih »liberalnih elit«, zaznamuje tudi lokalni politični prostor. Na kratkem predavanju bomo skušali predstaviti manj znane (a ključne) plati genealogije identitarizma v zadnjih letih (vloga spletnih forumov, kontroverza gamergate, zmaga Donalda Trumpa, vloga Steva Bannona itd.). Glavna teza predavanja bo, da smo soočeni s kvalitativno drugačno politiko izključevanja, ki terja drugačen odziv. Frontalni napad, ki ga na ravni ulice simbolizirajo taktike black-bloca, na ravni diskurza pa dosleden boj proti sovražnemu govoru, ima namreč lahko tudi nezaželen stranski učinek, ki še zaostri identitetni spopad in poglobi informacijsko vojno, iz katere nove politike sovraštva, prilagojene okolju interneta in novih medijev, črpajo moč. Namesto tega si moramo prizadevati za normalizacijo diskurza in vnovično vzpostavitev skupnega javnega prostora, znotraj katerega je treba legitimno mesto priznati tudi zdravemu patriotizmu in tradicionalizmu.

Četrtek 07.02 in petek 08.02 ob 19.00

S*S

Ustvarjalci: Urška Brodar, Daša Doberšek, Tina Dobnik, Iztok Drabik Jug, Janez Janša, Alja Kapun, Uroš Kaurin, Matevž Kolenc, Mato Marinček, Katarina Stegnar, Nika Švab, Vito Weis, Gregor Zorc

Besedilo zvočne predstave S*S kolektiva Nova pošta je v celoti nastalo na osnovi spletnih komentarjev, tvitov in izjav v medijih več kot petdesetih večinoma anonimnih avtorjev, napisanih kot odziv na fotografiji nagrajenk Prešernovega sklada Maje Smrekar in Simone Semenič.

Več o predstavi

Četrtek 07.02 ob 20.30

Slovensko domoljublje in umetniški škandal

Pogovor po predstavi S*S
Sodelujejo: Aleš Črnič, Irena Šumi, Ksenija Vidmar Horvat

Sodobna slovenska družba je prepredena z na videz samoumevnim prepričanjem o menda problematičnem pomanjkanju domoljubja. Na drugi strani pa progresivna manjšina koncept domoljubja v celoti kritično zavrača. Kaj sploh je domoljubje? Na čem je utemeljeno? Obstaja eno samo domoljubje, kot so ga določili nacionalizmi v preteklosti, ali pa so domoljubja mnogotera? Je domoljubje sploh zadovoljiva ustreznica tujki patriotizem? Je ideja o domoljubju/patriotizmu nujno izključujoča ali pa lahko, če jo vrnemo na prvotno izhodišče o privrženosti pravnim normam in pravični državi, postane nosilka demokratizacije in pluralizacije družb v 21. stoletju? V razpravi bomo spregovorili o povezavi med domoljubjem in umetnostjo, se še enkrat vrnili k »škandalu« ob lanskih Prešernovih nagrajenkah, Simoni Semenič in Maji Smrekar, in pregledali, kako na podlagi umetniškega škandala lahko postavimo diagnozo družbenemu stanju v Sloveniji. Je mogoče, da sta se v odzivih na delo umetnic srečno ujela postkolonija in udomačeni srenjski neoliberalizem? Ali pa je zaznamek o »amoralnosti« v negativnih odzivih lahko pričevalec o globljih psihodramah kolektiva?

Petek 08.02 ob 20.30

(Ne)dolžno domoljubje

Boštjan Narat, predavanje-performans

Čigava je ta zastava, čigav je ta grb, čigava je ta država in čigava domovina? V gledališkem eseju (Ne)dolžno domoljubje, ki je formalno razpet med predavanjem in solo predstavo, se avtor in performer Boštjan Narat s pomočjo dveh točk v času, dveh osebnih izkušenj z državo sooča s pojmom domoljubja. Misliti domoljubje je kompleksna naloga, tako kot razumeti svoje razmerje do skupnosti, tradicije in lastnega izvora. Ko pojem izgubi kompleksnost, postane prazna beseda, prepuščena nasilju ali pozabi. In takšno se zdi domoljubje danes: tisti, ki so si ga prilastili, ga spreminjajo v geslo strahu in sovraštva. Če na to ne pristaneš, izgubiš besedo in pravico do njene uporabe. Ko ostaneš brez pojma in simbola, pa postane misliti sebe v odnosu do skupnosti nemogoča naloga. Odrska refleksija Boštjana Narata je ponovno iskanje pojma.