Q & A – Very private, very public
MEJA MOJE KOŽE JE MEJA MOJEGA SVETA – Predstava Q & A (Vprašanja in odgovori) je osebna zgodba plesalca, ki ne more odpreti svojega telesa, temveč se pogreza vanj. Koža je meja, ki je ne more prestopiti, lahko jo le razpre/razdre. Obupno išče komunikacijo z drugim, tako kot vsak posameznik, tako kot umetnik, tako kot umetniško delo, tako kot gledalec. Plesalec svoj instrument postavlja na javno dražbo vprašanjem gledalcev: edina hrana, edina možnost, da se njegovo telo kot instrument plesa vzpostavi, je odgovor z druge strani. Plesalec ne skriva svojega narcizma in ekshibicionizma, a le zato, ker ga k temu žene neznosna bolečina osamljenosti.
Avtorski projekt Janeza Janše
Premiera: 14. 10. 2001, Cankarjev dom
Ustvarjalci
Koncept in režija: Emil Hrvatin
Koreografija: Ann Adamović
Nastopata: Jana Menger, Ivan Peternelj
Scensko telo: Emil Hrvatin
Scenografija: Emil Hrvatin
Oblikovanje svetlobe: Miran Šušteršič
Kostumografija: Elena Fajt Velikonja
Fotografije: Igor Delorenzo Omahen
Produkcija: Nataša Zavolovšek, Maska produkcija v Koprodukciji s Cankarjevim domom
Premiera: 14. 10. 2001, Cankarjev dom
O avtorju
Emil Hrvatin je avtor večjih samostojnih gledaliških projektov (Kanon, Ženska, ki nenehno govori, Novi organon, Celica, Moške fantazije, Banket, Camillo, Q & A – Very Private, Very Public!), s katerimi je gostoval v vseh večjih evropskih državah. Nekateri med njimi so bili tudi nagrajeni. Leta 1999 je bil nominiran za Evropsko gledališko nagrado. Konceptualni projekt CAMILLO je sestavljen iz več delov (Camillo Memo 1.0: Construzione del Teatro, Camillo Memo 4.0: Kabinet spominov, Drive in Camillo, Camillo – Memo 0.1) njegov izhodiščni del pa je nastal v produkciji slovitega milanskega Piccolo Teatra (1998). Kot teoretik je doslej obljavil številne razprave o sodobnem gledališču in umetnosti; prevedene so v sedem jezikov. Uredil je štiri teoretske zbornike ter napisal odmevno študijo o umetnosti Jana Fabra, publikacijo so natisnili najprej v Sloveniji, potem pa je v prevodih izšla še v Franciji (LA DISCIPLINE DU CHAOS, LE CHAOS DE LA DISCIPLINE) in na Nizozemskem. Je soustanovitelj Centra za raziskave scenskih umetnosti DELAK, odgovorni urednik revije MASKA, direktor Zavoda Maska ter član uredništev zagrebške Frakcije in revije PERFORMANCE RESEARCH, ki izhaja pri založbi Routlidge v Londonu. Aprila 2003 je v Maskinem založništvu kot posebna žepna knjižna izdaja izšel zbornik teoretskih tekstov Memory, privacy, spectatorship (uredila ga je Maje Žerovnik), ki prinašajo vpogled v njegov dosedanji opus. Teksti v zborniku se dotikajo tako Hrvatinovega gledališko-izvajalskega in konceptualnega opusa (predvsem Camillovega konceptualnega niza ter zadnjih del), kakor tudi njegovega teoretskega dela (z osrednjim delom Jan Fabre – La discipline du chaos, le chaos de la discipline (Armand Colin, Paris, 1994).
