PONEDELJEK, 25. 9. 2023, 10.00–15.00 , Projektni prostor DUM
TOREK, 26. 9. 2023, 10.00–15.00 , Projektni prostor DUM

Prostor za oblikovanje misli

Idejna zasnova: Andreja Rauch Podrzavnik
Izvedba: Andreja Rauch Podrzavnik in Martin Podrzavnik
V sodelovanju/pogovoru z: Rosemary Brandt, Jerca Rožnik Novak, Christopher Benstead
Produkcija: Maska Ljubljana
Koprodukcija: DUM – društvo umetnikov, Zavod Federacija
Zahvale: Mateja Bučar, Rok Vevar, DUM – društvo umetnikov, Zavod Federacija, Maska Ljubljana

Umetničin originalni predlog iz leta 2006.

Andreja Rauch Podrzavnik: V mislih tam – tukaj – zdaj

Fbook

“Časovna opna je relativna; poziv leta 2006 za leto 2023 se je zdel skoraj metafizičen, vmesni poziv leta 2013 odlična točka za odziv in odriv, 2023 pa proslavlja – idejo, obletnico, trajanje in vztrajanje.”
– Andreja Rauch Podrzavnik

V mislih tam – tukaj – zdaj je omejen prostor, kamor pride le en človek naenkrat. Prostor, v katerem se obiskovalec v misel obleče in se vanjo potopi, jo usmerja in koreografira. Vendar pa kabina lahko utesnjuje, lahko je neprijetna, ker telo in misel omejujeta. Zato naj bo prostor za misel. Manj omejen, a vseeno definiran z nekim zidom, kamor se misel lahko nasloni, odbije in najde pot nazaj.   Rezina časa v tem prostoru je dolga pol ure. Bo to dovolj? Preveč? Premalo? Čas za misel je osvobajajoč in obenem tudi zavezujoč koncept. Ponuja in narekuje, zahteva in daje, traja in mineva.

PONEDELJEK, 25. 9. 2023, 10.00–15.00 , Projektni prostor DUM
TOREK, 26. 9. 2023, 10.00–15.00 , Projektni prostor DUM

Prostor za oblikovanje misli

Umetničin originalni predlog iz leta 2006.

Jaka Bombač

V kakšnem odnosu sta glasbena zapuščina ameriškega skladatelja Steva Reicha (glasbeni minimalizem, za katerega sta med drugim značilna raba minimalnega števila elementov ter ponavljanje vzorcev), katerega ime se nezanemarljivo pojavi v zvočni opremi avtoričine predloge, ter dispozicija in funkcija telesnosti v plesnih predstavah Andreje Rauch Podrzavnik? Da je avtorica vzorčila iz pesmi, ki je pravzaprav sama nekakšen zazankan skupek samplov, nam približa njen skeptičen in mestoma ironičen odnos do pojma koreografije.

Naslov zvočne opreme, ki jo avtorica uporabi v svoji predlogi (»Reading the 20th century«), sovpada z naslovom njenega projekta, Thinking of Then Being Now. Kratka analiza naslova besedici »then« v kontekstu Reichove omembe prisodi označevanje obdobja pred množično uporabo pametnih digitalnih naprav, ki danes že skoraj spontano poustvarjajo logiko vzorčenja in zankanja in so v tem smislu nekakšna kopija Reichove glasbene novitete. Slednjo lahko kritiziramo kot princip večnega ponavljanja istega, lahko pa jo povežemo tudi s spremenjenim načinom poslušanja, pri katerem je pozornost preusmerjena iz reprezentacij na notranje procese in harmonične vzorce skladbe (glej npr. »Music for 18 Musicians«).

Čeprav nikoli dokončno ne zanikajo logike reprodukcije, ki je tiha predpostavka pojma koreografije, lahko plesne postopke Andreje Rauch Podrzavnik označimo za antikoreografske, celo za izrazit primerek plesa kot opozicije diktatu koreografije (Badiou). Kot je v recenziji njene predstave Kar nosim s sabo zapisala Maša Radi Buh, so »polni nežnosti, previdnosti in krhkosti«, ki so skozi »trenutke zaustavitev v pozicijah dinamične kvalitete« vpisane v samo estetiko gibanja, pogosto pa tudi v strukturo dogodka.

Zanimivo je, da se avtorica z logiko reprodukcije ali koreografije bori celo pri nabiranju materiala za svoje predstave in druge projekte. Pri izvajanju intervjujev, ki so ena izmed njenih ljubih raziskovalnih tehnik, poskuša predvsem ustvariti pogoje za avtentičen izraz sogovorke ali sogovorca, kar zanjo pomeni: pustiti ji govoriti, ne se preveč vtikati, vedeti kdaj … Morda na malce podoben način deluje njen koreografski pristop: le deloma izrisan prazen prostor, namenjen poslušanju in akomodaciji raznolikih plesnih teles, profesionalnih in amaterskih, in njihovih zgodb.