- PETEK, 29. 9. 2023, 20.00–21.00 , KINO ŠIŠKA – Komuna
Predstava
Avtorici: Nina Meško in Lana Kariž Meško; v sodelovanju z Petro Veber in Jasmino Založnik
Produkcija: Maska Ljubljana
Nina Meško in Lana Kariž Meško: Mala šola potapljanja
»Palimpsestov molekul ni treba prepisovati, saj stroji poskrbijo, da nekoč minljive besede obstanejo: zbirajo se v žlebovih, kopičijo se treba in jih je pometati, lebdijo v zraku kot jutranja megla.« – Dexter Palmer, The Dream of Perpetual Motion .
V Mali šoli potapljanja se bosta Nina Meško (mati), ki se je v 1990. letih v slovenski sodobnoplesni prostor vpisala kot avtorica več eksperimentalnih plesnih predstav, zadnjih 17 let pa deluje na področju sodobnega plesa kot pedagoginja, promotorka in samostojna svetovalka za ples, ter Lana Kariž Meško (hči) potopili v »neurejen« Ninin plesni arhiv. Lana, tudi sama dejavna na področju sodobnega plesa, namreč maminega plesnega opusa ne pozna dobro, nikoli ga ni videla ne v živo ne na videu.
Z Malo šolo potapljanja bosta umetnici razpirali številna vprašanja. Kako se ples shranjuje v telesu in prenaša med telesi? Kako se delo aktivira skozi novo telo? Gre za vprašanja izvirnosti in neuspeha reaktivacije plesnega dela. Za vprašanja o skupnih zgodbah, obredih, plesanjih in informacijah, ki so ostale v telesu kot sedežu spomina, in o tem, kako se čutne, čustvene ali kognitivne izkušnje shranjujejo v gibih, kretnjah, ritmu.
- PETEK, 29. 9. 2023, 20.00–21.00 , KINO ŠIŠKA – Komuna
Predstava
Avtorici: Nina Meško in Lana Kariž Meško; v sodelovanju z Petro Veber in Jasmino Založnik
Produkcija: Maska Ljubljana
Jaka Bombač
Ena izmed neizogibnih posledic načrtne odložitve (izvedbe) dela, ki ga danes v neki bolj splošni domeni radi imenujemo prokrastinacija, je možnost, da se delo vmes spremeni. Po eni strani ta vselej obstoječa možnost ravno kot možnost povratno vpliva na proces, ki se na ta način zaveže akomodaciji odklonov; po drugi strani pa avtorici v času razsloji obilje referenčnih točk, ki postanejo nekakšen avtoričin zasebni arhiv, nekakšna vez s seboj skozi diahrono strukturo kontinuitet in prelomov.
Plesno in koreografsko delo Nine Meško zaznamuje prevpraševanje pojma koreografije kot osmišljanja plesnega materiala, kar se po eni strani izraža v postopku »razstavljanja konteksta plesne (pred)produkcije« (kot je o njeni predstavi Stanje stvari zapisal Rok Vevar), po drugi strani pa v težnji k ovedenju inherentne koreografske narave družbenega življenja. Meško v svoji predlogi navaja francoskega sociologa in antropologa Marcela Maussa, ki je v Tehnikah telesa (1935) pokazal, da fizične navade oblikujeta kultura in družba, »čeprav se v mnogih okoliščinah izvajajo, prenašajo in zaznavajo, kot da so naravne«, iz česar sledi, da lahko telo razumemo kot nekakšno »skladišče svoje zgodovine (gibanja)«.
Moj privatni arhiv je bil sprva (leta 2006) zasnovan kot projekt širjenja arhiva avtoričinih pogovorov s koreografi, plesalci in drugimi umetniki s področja performansa. Arhiv je začel spontano nastajati v času njenega bivanja na Dunaju na rezidenčnem programu Tanzquartier, kjer je posnela 12 pogovorov odprte forme. Leta 2023 se njeno zanimanje za heterogenost plesnih praks tako rekoč obrača navznoter, saj bo zbrala material iz svojih plesnih predstav (fotografije, zapiske, glasbo, kritike) in ga predala svoji hčerki Lani, nadobudni plesalki, ki o Nininem plesnem delu »ne ve skoraj nič, nikoli ga ni videla, ne v živo, ne na videu«. Lana in Nina se bosta potopili v Ninin privatni arhiv in v globočinah telesa odkrivali tako skupne poteze kot
tudi obrise razlik.
Arhiv pogovorov tako v nekem smislu postaja pogovor z arhivom, a takšen, katerega potek spontano (povratno) bogati arhiv pogovorov in prek tega dvojnega gibanja deluje simbolično kot dialog sedanjosti s preteklostjo. Poudarek drsi iz intertelesnega proti intratelesnemu, od vprašanja funkcije plesa in koreografije pri oblikovanju skupnosti k bolj intimnemu vprašanju »shranjevanja izkušenj v gibih, kretnjah in ritmu«.
Utrinki iz dogodka / Foto: Katja Goljat
