Collection Mediakcije, book number 8
Collection editor: Janez Janša
© Maska, Ljubljana, 2010
ISBN 978-961-6572-21-7
This book was published in Slovenian.
Uroš Hočevar: The Aesthetics Of Reportage Photography
The Aesthetics of Reportage Photography, the first book by established photojournalist for Delo Uroš Hočevar, examines the field of reportage photos as the bearers of memory with the possibility of stepping over to the field of iconic images. The latter represent for him a unique condensation of time and the culmination of the creative energy of an artist who has consciously pressed the trigger on a camera at a precise “decisive moment”, which is a complete opposite to digital photographic references or the photos depicting the torture in Abu Graib. In the book, the author presents and, at the same time, reflects on the historical evolution of reportage photography, from its inner split between the timelessness of art and the documentary chasing of the moment in the 1920s to the current inclusion in mass media that inevitably give it a political dimension and raise the question of the modes of gazing. The author devotes special attention also to the photos themselves, so the book includes analytical descriptions and reflections on some of the most known (and in several cases notorious) images from the period of the medium’s existence.
Collection Mediakcije, book number 8
Collection editor: Janez Janša
© Maska, Ljubljana, 2010
ISBN 978-961-6572-21-7
This book was published in Slovenian.
Photography
When we say that something is aesthetical and that something, for example, reportage photography, has its aesthetics, we actually mean that it offers the possibility of a non-conceptual and non-logical knowledge where the completeness of knowledge means sensual and perceptual fulfilment with the particular and the individual. This is precisely what people soon recognised in photography even though it was given to them as an instrument that was to serve scientific purposes and thereby the advance of conceptual, scientific truth, and perhaps to painters also in order for them not to have to suffer the exposure to the weather and the environment in their en plein air painting or force models to sit still for hours on end when only a moment of the shot suffices to strike the resemblance better than one is struck by a stroke. Unlike the stroke that freezes life in a pre-death masque, photography quickly and smoothly became a reportage, a document and a mark of life as well as the sign of its transience and uncertainty.
(from the Afterword by Lev Kreft)
Kazalo
Uvod
1 Navidezna reportaža
Detajli in vizualni klimaks
Pravica do gledanja in voajerstvo
Zgodba in pravica do vedenja
Navidezna reportažna fotografija
2 Kolektivna travma 81
Abu Graib
Bomba v glavi ali multimedialni puč
3 Rokenrol 911
Konec počitnic za ZDA
4 Vojna se uprostori
Spremna beseda
Lev Kreft: Resnica v fotografiji
Viri
O avtorju
Uroš Hočevar se je rodil 15. aprila 1972 v Novem Mestu. Je doktorski študent filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in fotoreporter pri časopisni hiši Delo. Septembra 1999 je diplomiral z delom Estetika krutosti – vojna fotografija ob koncu stoletja, ki je bilo nominirano za študentsko Prešernovo nagrado, sedem let zatem pa magistriral z delom Estetika reportažne fotografije in pridobil naziv magistra znanosti s področja estetike. Septembra 2009 pa je vpisal doktorski študij z naslovom disertacije Estetika reportažne fotografije po enajstem septembru 2001, kot nadaljevanje dela na tem področju. Ni razstavljal, do leta 2008 je objavil več besedil v reviji Fotografija na temo reportažne fotografije, v reviji Fotografija na temo reportažne fotografije, v reviji Borec besedilo Agonija smisla – vojna reportažna fotografija, v monografiji fotoreporterja Diega Andreasa Gomeza Pivo je pivo (vojne fotografije). Kot fotoreporter in urednik fotografije je sodeloval še s časopisom Ekipa in z revijo Mag, kasneje do ukinitve pa tudi s prilogo Delo Mag.
Knjiga v javnosti
Liana Buršič: (Ne)moč reportažne fotografije
Radio Slovenija / ARS program / 4. 8. 2016
Alenka Teran Košir: Reportažna fotografija z dodatno razstavno vrednostjo
siol.net / 21. 1. 2011
Po Hočevarjevih besedah nekatere medvojne fotografije razkrivajo šok fotografov, saj kot pravi, se vojna ni dogajala samo javnosti, temveč tudi fotoreporterjem. “Tudi oni so se namreč znašli v ‘puščavi realnega’, o kateri govori Slavoj Žižek.”
Andrej Predin: Fotografija kot močno komunikacijsko orožje
Slovenske novice / 16. 3. 2011
V knjigi najdemo poglobljena razmišljanja o fotografiji in njeni širši družbeni funkciji ter fotografiji kot pojavu. Avtorjeva spoznanja so pronicljiva, dosežena z uporabo različnih prijemov in pogledov.
Igor Bratož: Fotografija kot nosilka spomina
Delo / 20. 1. 2011
Hočevar v knjigi posebno pozornost posveti interpretaciji učinkov fotografij iz iraškega zapora Abu Graib in z ameriškega enajstega septembra, v sklepnem delu z naslovom Vojna se uprostori pa se posveti slovenski fotografiji med osamosvojitveno vojno, pred njo in po njej, vse do današnjih dni. Avtorje prepričan, da so fotografije v primerjavi s televizijsko sliko »pravi rudniki podatkov, skrbno prebrani in ‘lično’ izvzeti iz neustavljivega kontinuiranega toka časa, ki ga ni mogoče ustavljati na boljši in učinkovitejši način kot ravno s fotografskimi podobami«.
Na morbidnem safariju, iz katerega pošiljaš razglednice iz pekla
intervju / Lenart J. Kučić / Delo / Sobotna priloga / 23. 1. 2011
Fotografiji, ki je nastala na Iwo Jimi, kritiki očitajo, da je bila večkrat ponovljena, da so vojaki za fotografiranje uporabili drugo, večjo zastavo, da je fotoreporter iskal primerno stojišče … Vendar zame taki očitki niso čisto pošteni, saj ne upoštevajo okoliščin, v katerih delamo fotoreporterji. Kaj bi storil na Rosenthalovem mestu, če bi izvedel, da gredo vojaki še enkrat dvignit zastavo? Seveda bi šel zraven in poskusil ujeti dober posnetek. Ko fotografija doseže raven ikone, niti ni več pomembno, ali je bila stoodstotno avtentična.
Estetika reportažne fotografije
TV Slovenija / Kultura / 1. 7. 2011
»Fotografija na tej točki dobi. Ni več samo spominski medij, ki ima v sebi spominsko konotacijo, ampak je že medij s katerim komuniciramo.«
Uroš Hočevar