Gledališče animiranih form
Revija, ki je tokrat pred vami, je obenem Maska – Časopis za scenske umetnosti ter Lutka – Revija za lutkovno umetnost in gledališče animiranih form in je v celoti posvečena animaciji v sodobnem gledališču, predvsem pa širokemu razponu njenih avtorskih pisav ter pisavam o njej. Je rezultat prvega tesnejšega sodelovanja med slovenskima gledališkima revijama z dolgoletno tradicijo (Maska je bila ustanovljena leta 1920, Lutka pa 1966).
XX, Št. 179–180 (jesen 2016)
Lutka 59, 2016
Odgovorna urednica: Amelia Kraigher
ISSN 1318-0509
Zbornik?
Pričujočo revijo smo v času njenega snovanja in urejanja (sprva) neskromno imenovali kar »zbornik«; ta oznaka je verjetno tudi najbliže rezultatu, ki je danes pred vami. Posebna skupna številka Maske in Lutke je v dobršni meri rezultat izobraževalnega programa Seminar sodobnih scenskih umetnosti, ki je v študijskem letu 2014/2015 potekal že dvanajstič: zasnovali in izvedli smo ga v sodelovanju zavoda Maska in Lutkovnega gledališča Ljubljana in je bil posvečen umetnosti animiranih form v kontekstu sodobnih umetnosti.
Seminar, namenjen piscem, ustvarjalcem, producentom, kuratorjem in nasploh razmišljujočemu občinstvu scenskih umetnosti, je ponudil model (samo)izobraževanja, v katerem se je umetniška praksa preplet(a)la s teorijo. Spodbujali smo diskurze, vprašanja, poglede in razmišljanja ustvarjalcev v dialogu s teoretiki in gledalci sodobnih umetniških praks. Animirane forme smo poskušali misliti na presečiščih kulturnih, družbenih in estetskih tokov s ciljem izboljšati sposobnosti našega analitičnega in kritičnega mišljenja, da bi razumeli izvore in reference postopkov, strategij in taktik, ki jih umetniki v svojih delih danes premišljeno ali povsem spontano uporabljajo za doseganje učinkov ali problematizacijo izbranih vsebin; v ustvarjalnem vzdušju smo vadili stare in si izmišljevali nove možne oblike refleksij scenskih umetnosti.
Ob zavedanju, da je lutkovno gledališče nasploh eno najzanimivejših izhodišč za premišljevanje razmerij med človeškim in predmetnim, živim in neživim, smo se osredotočili na štiri teme, s katerimi se scenske umetnosti tako ali drugače srečujejo skozi celotno zgodovino: telo, objekt, javni prostor in tehnologija. Premišljevali smo jih skozi predavanja, diskusije, oglede referenčnih predstav ali njihovih posnetkov, poglobljena branja pomembnih teoretskih, zgodovinskih in kritiških besedil ter z obiski umetniških dogodkov, ki so se dotikali zastavljenih tem. Naše delo je bilo inter- in transdisciplinarno, usmerjali pa so ga tudi izbrani domači in tuji teoretiki, kuratorji in umetniki.
Obenem smo pridobili tudi dovoljenje za objavo štirih izbranih prispevkov (Martine Ruhsam, Aline Wiame, Daniela Blange-Gubbaya in Stefana Apostolouja-Hölscherja), ki so bili prvotno napisani za mednarodno konferenco Does It Matter? Composite Bodies and Posthuman Prototypes, ki je v marcu 2015 potekala na Univerzi v Gentu, za kar se posebej zahvaljujeva
Christel Stalpaert, Kristofu van Baarlu, Lauri Karreman in Pietru Vermeulenu iz raziskovalnega centra za študije scenskih umetnosti Univerze v Gentu (research
centre of Studies in Performing Arts & Media – S:PAM).
Amelia Kraigher, odgovorna urednica Maske, in Ajda Rooss, odgovorna urednica Lutke
Kazalo
Didier Plassard
IGRALEC IN LUTKA NA SODOBNEM ODRU
Stefan Apostolou-Holscher
≫ČLOVEK≪ KOT X – FOUCAULT, KANTIN NJUNE DVOJNOSTI
Daniel Blanga-Gubbay
KOT OBLAK, KI GA OBLIKUJEJO VETROVI
Renaud Herbin
MED TELESOM, PREDMETOM IN PODOBO: PLES IN VIZUALNE UMETNOSTI V LUTKOVNI UMETNOSTIMartina Ruhsam
VRNITEV OBJEKTOV THE COMEBACK OF OBJECTS
Aline Wiame
DELEUZOVO ≫LUTKARSTVO≪ IN ETIKA NEČLOVEŠKIH KOMPOZICIJ
Amit Drori
≫HELLO WORLD≪
Anna Ivanova-Brašinskaja
DOSJEJI AXE
Peter Kus
ZVOČNA ANIMACIJA ALI O POJOČEM KAMNU
Tea Kovše
ZMAGOSLAVJE LUTKE: ZMAGA SMRTI JE KLOFUTA ŽIVLJENJU
Martina Maurič Lazar
SLOVENSKI LUTKOVNI BASE JUMPING
Vesna Teržan
LUTKOVNI MUZEJ NA LJUBLJANSKEM GRADU
Nenad Jelesijević
TELO-LUTKA (TRANSSITUACIJA)
Mojca Redjko
PREKIPEVAJOČA IN BREZBREŽNA USTVARJALNOST
Peter Gerderloos
LUTKOVNI ≫TERORIZEM≪