Gledališče animiranih form

Pričujočo revijo smo v času njenega snovanja in urejanja (sprva) neskromno imenovali kar »zbornik«; ta oznaka je verjetno tudi najbliže rezultatu, ki je danes pred vami. Posebna skupna številka Maske in Lutke je v dobršni meri rezultat izobraževalnega programa Seminar sodobnih scenskih umetnosti, ki je v študijskem letu 2014/2015 potekal že dvanajstič: zasnovali in izvedli smo ga v sodelovanju zavoda Maska in Lutkovnega gledališča Ljubljana in je bil posvečen umetnosti animiranih form v kontekstu sodobnih umetnosti.

Seminar, namenjen piscem, ustvarjalcem, producentom, kuratorjem in nasploh razmišljujočemu občinstvu scenskih umetnosti, je ponudil model (samo)izobraževanja, v katerem se je umetniška praksa preplet(a)la s teorijo. Spodbujali smo diskurze, vprašanja, poglede in razmišljanja ustvarjalcev v dialogu s teoretiki in gledalci sodobnih umetniških praks. Animirane forme smo poskušali misliti na presečiščih kulturnih, družbenih in estetskih tokov s ciljem izboljšati sposobnosti našega analitičnega in kritičnega mišljenja, da bi razumeli izvore in reference postopkov, strategij in taktik, ki jih umetniki v svojih delih danes premišljeno ali povsem spontano uporabljajo za doseganje učinkov ali problematizacijo izbranih vsebin; v ustvarjalnem vzdušju smo vadili stare in si izmišljevali nove možne oblike refleksij scenskih umetnosti.

Ob zavedanju, da je lutkovno gledališče nasploh eno najzanimivejših izhodišč za premišljevanje razmerij med človeškim in predmetnim, živim in neživim, smo se osredotočili na štiri teme, s katerimi se scenske umetnosti tako ali drugače srečujejo skozi celotno zgodovino: telo, objekt, javni prostor in tehnologija. Premišljevali smo jih skozi predavanja, diskusije, oglede referenčnih predstav ali njihovih posnetkov, poglobljena branja pomembnih teoretskih, zgodovinskih in kritiških besedil ter z obiski umetniških dogodkov, ki so se dotikali zastavljenih tem. Naše delo je bilo inter- in transdisciplinarno, usmerjali pa so ga tudi izbrani domači in tuji teoretiki, kuratorji in umetniki.

Obenem smo pridobili tudi dovoljenje za objavo štirih izbranih prispevkov (Martine Ruhsam, Aline Wiame, Daniela Blange-Gubbaya in Stefana Apostolouja-Hölscherja), ki so bili prvotno napisani za mednarodno konferenco Does It Matter? Composite Bodies and Posthuman Prototypes, ki je v marcu 2015 potekala na Univerzi v Gentu, za kar se posebej zahvaljujeva

Christel Stalpaert, Kristofu van Baarlu, Lauri Karreman in Pietru Vermeulenu iz raziskovalnega centra za študije scenskih umetnosti Univerze v Gentu (research

centre of Studies in Performing Arts & Media – S:PAM).

Amelia Kraigher, odgovorna urednica Maske, in Ajda Rooss, odgovorna urednica Lutke