Sodobna umetnost in nove družbene paradigme I
Letošnji letnik Maske smo pričeli s temo »Telo, filozofija, umetnost« in znotraj nje posebej s poudarjanjem kompleksne fenomenologije telesa in njene kontekstualizacije tako v umetniških praksah kot v teoretskem mišljenju.
Tako na različne vidike telesnosti opozarjata Antonio Negri in Jonathan Beller v prispevkih, ki ju je mogoče prebrati v nadaljevanju, in sicer v okviru teoretskega bloka »Sodobna umetnost in nove družbene paradigme I.«, ki ga je pripravil Janez Strehovec in se bo nadaljeval v naslednji številki revije.
Transdisciplinarno mišljenje presečišč sodobnih umetniških praks, znanosti, tehnologij in družbe je bilo izhodišče okrogle mize, ki jo je letos spomladi pripravilo Ministrstvo za kulturo. V Maski objavljamo transkripcijo tega pogovora o teoretičnih in aktualnih možnostih povezovanja umetnosti in znanosti, možnostih, ki po izkušnji konceptov avtonomije umetnosti v 20. stoletju niso (več) tako samoumevne.
Razmerje med telesnostjo in njeno neizogibno umeščenostjo v družbo je vodilna nit intervjuja z ameriško teoretičarko Susan Foster, avtorico koncepta t. i. najetega telesa, s katerim označuje rezultat tendenc v sodobnem poučevanju plesa. Poleg tega intervju s Fosterjevo ponuja tudi kritično refleksijo nekaterih plesnih predstav, predstavljenih na letošnjem mednarodnem festivalu Springdance v Utrechtu. Tudi dva druga prispevka (prvi Ane Perne in drugi Katje Čičigoj) ponujata informativno-kritični pregled bere dveh mednarodnih festivalov – in sicer bolj tradicionalno naravnane Evropske gledališke nagrade, ki je bila letos v Sankt Peterburgu, ter »sodobneje« usmerjenega festivala ICAF, ki se ukvarja z vprašanji umetnosti skupnosti in je potekal v Utrechtu. Rubriko »Recenzije, refleksije« sklepa na fenomenoloških izhodiščih zasnovana refleksija Janeza Strehovca ob instalaciji Tanje Vujinović, postavljeni v ljubljanski Galeriji Kapelica.
Naj opozorim še na vizualno gradivo Maske, ki je pred vami. Posebej zanjo so bili izbrani in z rentgenom posneti objekti-materializacije iz nekaterih projektov slovenske sodobne umetnosti. Njihova obdelava in vizualizacija na straneh revije (ideja in realizacija je delo Mihe Turšiča) daje svoj odgovor na tematike, ki jih reflektira letošnji letnik Maske. Rentgenska vizualizacija pomeni širitev sposobnosti zaznavanja človeka, je torej tehnološki podaljšek biološkega. Z vidika emancipacije tehnološkega pa je pomembno vprašanje, kako tehnologija zaznava obstoječa umetniška dela – seveda drugače, ko vidi, česar človek ne more, oziroma ne vidi tega, kar vidi človek.
Letn. XXVI, št. 141–142 (jesen 2011)
Odgovorna urednica: Maja Murnik
ISSN 1318-0509
Kazalo
Teoretski blok
Sodobna umetnost in nove družbene paradigme (I): Jonathan Beller in Antonio Negri
Urednik bloka: dr. Janez Strehovec
Janez Strehovec: Od filmskega produkcijskega načina k biopolitičnemu delu (Uvodna predstavitev)
Jonathan Beller: Filmski način produkcije: ekonomija pozornosti in družba spektakla (odlomek)
Antonio Negri: Metamorfoze: umetnost in nematerialno delo
Reflektor
Povezovanje umetnosti in znanosti: okrogla miza
Intervju
Susan Foster: Intervju
Recenzije, refleksije
Katja Čičigoj: Skupnostno v umetnosti. ICAF – International Community Arts Festival Rotterdam 2011
Ana Perne: Nove gledališke stvarnosti. Evropska gledališka nagrada
Janez Strehovec: Dotik s taktom. Ob instalaciji Superohm Tanje Vujinović