Šelestenje trenirk prihodnosti
Jugofuturizem je nikoli končana zgodba, a menimo, da je kljub temu vredna vnovičnega začenjanja. Pojem vzbuja različne občutke, a nikogar ne pušča ravnodušnega. To je Maskina že tretja “jugofuturistična” konferenca, ki tokrat v sodelovanju s festivalom Bitef prostorsko in generacijsko širi prostor za premislek o tem neizčrpanem konceptu. Je jugofuturizem past ali rešitev? Je pozaba ali spominjanje? Je smoter grajenje nove skupnosti ali izgovor zanjo? Je mogoče idejo juga raztegniti preko meja nekdanje skupne države? Je prihodnost po deklariranem koncu prihodnosti zgolj utopija? Kako pojem puščati odprt, da bi ga lahko naselili?
Mednarodna konferenca s spremljajočimi dogodki
na Bitefu (Beograd, Srbija).
Kuratorja: Pia Brezavšček in Rok Bozovičar
September 2022
Predavatelji
Vukan Marković je mladi raziskovalec na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo in del inštituta Yugolab. Na Univerzi v Cambridgu pripravlja doktorsko disertacijo s področja filozofije zgodovine in teorije zgodovine v poznem 20. in začetku 21. stoletja. Področja specializacije, s katerimi se ukvarja, so kriza zgodovinske zavesti in discipline v 20. stoletju, temporalnost, teorije Zahoda, pa tudi vprašanje vpliva antropocena na razumevanje zgodovinskega časa.
Borisav Matić je kritik in dramaturg. Je regionalni glavni urednik pri The Theatre Times. Je član feminističnega kolektiva Rebel Readers, s katerim soureja Bookvico, platformo za literarno kritiko, ki ustvarja tiskane publikacije, literarne oddaje in podcaste. Občasno dela kot dramaturg ali scenarist za gledališče. Je administrator pri IDEA – the International Drama/Theatre and Education Association.
Hana Sirovica je pisateljica in urednica s področja uprizoritvenih in vizualnih umetnosti, filma in kulture. Njena besedila so bila objavljena v različnih elektronskih in tiskanih medijih ter publikacijah. Deluje kot novinarka in sourednica pri mediju Kulturpunkt.hr ter kot koordinatorka Sveta okoli nas, platforme za razvoj umetnostne kritike v nekdanji Jugoslaviji. Zanima jo razvijanje diskurzov, ki brišejo meje med kritiko, prakso, teorijo in vsakdanjim življenjem.
Mladen Alexiev Mladen Alexiev je gledališki ustvarjalec in pisatelj iz Sofije. Realiziral je različne gledališke in radijske produkcije v Bolgariji ter več medmedijskih projektov in bil del različnih neodvisnih gledaliških produkcij v Bolgariji, Srbiji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji. Je soustanovitelj prvega v Bolgariji neodvisnega gledališkega združenja – ACT Association (2009) in umetniški vodja prve izdaje njegovega festivala – Independent Theatre Festival – ACT Festival (2011). Trenutno je Mladen Alexiev vodja mednarodnega oddelka Narodnega gledališča Ivan Vazov v Sofiji (Bolgarija).
Foto utrinki
Predstavitev revije Maska JUFU 2.0
Posebna izdaja najstarejšega evropskega časopisa za scenske umetnosti Maska, JUFU 2.0, je Maskin nadaljnji vnovični poskus v smeri iskanja horizonta skupne jugoslovanske prihodnosti in razpiranja možnosti neke jugofuturistične bodočnosti v umetnosti in onkraj nje. Je predvsem glas tranzicijske generacije, ki umrlo državo pozna bolj kot pripoved in manj kot izkušnjo, a potrebuje vir perspektive neke drugačne skupnosti v času, ko je prihodnost zaradi človeško sproženih posegov v okolje povsod, zaradi ekonomske neperspektivnosti pa še posebej v regiji, ogrožena; sedanjost pa se ji izmika v depresivno prokrastinirajoči izčrpanosti. Vendar to ne pomeni, da do ideje jugofuturizma nismo kritični. Revija združuje 14 teoretskih, umetniških ali hibridnih prispevkov avtoric in avtorjev iz regije, ki polagajo svoj kamenček v JUFU mozaik v nastajanju.
Revijo bodo predstavili nekateri avtorji prispevkov:
Maja Mrđenović je gledališka kritičarka in teoretičarka na področju performativnih umetnosti. Doktorirala je na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu (Srbija), sodeluje tudi s Fakulteto za črnogorski jezik in literaturo v Cetinjah (Črna Gora).
Ana Fazekaš je pisateljica in urednica, ki trenutno prokrestinira z delom na doktorski dizertaciji. Področje njenega zanimanja je predvsem psihoanaliza kot antihumanistična proto-queer teorija, študije spolov in sodobne umetniške prakse. Kot svobodna delavka v kulturi redno objavlja kritična besedila, kritike in eseje o uprizoritvenih umetnostih, literaturi in pop kulturi.
Vera Mevorah je teoretičarka na področju umetnosti in medijev ter raziskovalka digitalne družbe na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu.
Natalija Majsova je kulturologinja, zaposlena kot izredna profesorica na oddelku in katedri za Kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njeni raziskovalni interesi vključujejo teorijo kulture in filmske študije, študije spomina in znanstveno fantastiko.
Simon Smole je filozof in sociolog. Redno sodeluje s kulturno redakcijo Radia Študent in Megafonom. Je publicist, kritik in avtor radijskih oddaj.
Foto utrinki
Financirano s pomočjo
Šelesteneje trenirk prihodnosti v javnosti
Tanja Lesničar Pučko: Šelestenje trenirk prihodnosti
Dnevnik / 28. 9. 2022
Projekt Jugofuturizem (YUFU), katerega vrednost so prepoznali in podprli onstan meje, sta »kot nikoli končano zgodbo, ki je vredna vnovičnega začenjanja,« koncipirala Pia Brezavšček in Rok Bozovičar, nastajal pa je postopoma: pred dvema letoma se je začel s konferenco Prekarnost ali samoupravljanje?, lani v okviru ljubljanskega grafičnega bienala s Konferenco YUFU, zdaj pa še v sodelovanju z beograjskim Bitefom – tam bodo izpeljali konferenco z naslovom Šelestenje trenirk prihodnosti.
Nina Gostiša: Nostalgija po občutku, da je prihodnost sploh mogoča
Delo / 12. 10. 2022
Številka JUFU 2.0 in cikel YUFU zaznamujeta tudi začetek istoimenskega mednarodnega projekta. Njegovi zametki segajo h konferenci Prekarnost ali samoupravljanje? ob 100-letnici revije Maska leta 2020. Zaradi porekla avtorjev člankov (države nekdanje Jugoslavije) so eno njenih jubilejnih izdaj takrat poimenovali Jugofuturizem. Temu je sledila v prihodnost usmerjena Konferenca YUFU v okviru lanskega mednarodnega grafičnega bienala Iskra Delta, zadnjo, z naslovom Šelestenje trenirk prihodnosti, pa so nedavno priredili na 56. festivalu Bitef v Beogradu.
Zavod Maska z mednarodnim projektom raziskuje možnosti jugofuturizma
STA / 27. 9. 2022
Prvi obrisi projekta so se začeli v letu 2020, ko je izšla jubilejna, 200. številka Maske, posvečena Jugofuturizmu. Lani so o temi razmišljali na konferenci v Ljubljani, v četrtek pa bodo konferenco skupaj s predstavitvijo nove številke revije izvedli na mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu, kamor so povabili štiri kulturne delavce iz širše regije, tudi iz Bolgarije.
