Reparativne raziskave

Niz spletnih pogovorov
► 18. 4. 2023, 18.00
► 11. 4. 2023, 16.30
► 4. 4. 2023, 18.00

Reparativne raziskave so del projekta TESTNI POLIGON: Reparativne prakse za nov kulturni ekosistem.

Reparativne raziskave označujejo začetek skupnega programa in eksperimentalnega raziskovalnega procesa, ki ga vodijo Kurziv/Kulturpunkt (Zagreb), Maska (Ljubljana) in Krytyka Polityczna (Varšava). Vsi udeleženci so člani raziskovalnih skupin v okviru projekta “Repair”. V okviru projekta bomo razvijali “metode popravljanja” – ustvarjalne raziskovalne načine, ki s kombinacijo raziskovalnih/teoretičnih in kulturno-umetniških orodij preučujejo in gradijo potencial kulture in umetnosti za družbeno popravilo.

Ideja reparativnosti, iz katere izhaja program, sledi konceptu “reparativne kritike” teoretičarke Eve Kosofsky Sedgwick, ki se v humanistiki uporablja za opisovanje oblik mišljenja in tipov reakcij, ki ne sledijo vnaprej določenim pristopom ali obstoječim okvirjem. V nasprotju s paranoičnimi pristopi se reparativni pristopi k svojemu objektu približajo brez pisanja ali predhodne meditacije, ga ne analizirajo z distance, ampak razmišljajo ob njem ali z njim, kar omogoča, da iz razmerja bližine in pozornosti nastanejo nepričakovani izidi.

 

Niz spletnih pogovorov
► 18. 4. 2023, 18.00
► 11. 4. 2023, 16.30
► 4. 4. 2023, 18.00

Reparativne raziskave so del projekta TESTNI POLIGON: Reparativne prakse za nov kulturni ekosistem.

Reparativne raziskave: Feministične poti

  • SPLETNI POGOVOR, 18.4.2023, 16.30 po srednjeevropskem času

Reparativne raziskave: Feministične poti je tretji v nizu spletnih pogovorov, posvečenih iskanju kulturnih odzivov, ki bi lahko pomagali popraviti današnjo politično in ekološko krizo. Pogovor Feministične poti bo osredotočen na modalitete delovanja v naših umetniških, raziskovalnih, oblikovalskih in drugih praksah. Ali se lahko strinjamo, da načini in pogoji v katerih želimo delati, sledijo določeni vrsti etike skrbi, ki zagovarja različne načine odnosnosti, pogosto povezane s feminističnimi usmeritvami? Pod “feministično” razumemo nekakšno situiranost, ki lahko vidi pristranskosti v normativnih načinih delovnih procesov in drugih družbenih situacijah, kjer je glavni cilj (re)produktivnost. Ali nam lahko feminizem ponudi orodje za popravilo poškodovanega družbenega tkiva? V pogovoru bodo sodelovale raziskovalke, umetnice in kulturnice Tjaša Črnigoj (Slovenija), Nina Gojić (Hrvaška) in Pola Salicka (Poljska). Pogovor bo potekal v angleščini preko Zooma, povezovala urednica in kulturna delavka Pia Brezavšček (Slovenija).

Dogodek organizira Zavod Maska.

 

Nina Gojić je dramaturginja iz Zagreba, ki se ukvarja predvsem s plesom in devised teatrom. Piše besedila za predstave in o performansu ter rada razmišlja o pisanju kot performansu. Piše tudi pisma. V sodelovalnih kontekstih razvija raziskovalne, procesno usmerjene formate in kuriozitete.

Pola Salicka je oblikovalka in kulturna producentka, ki živi v Varšavi. Giblje se med gozdovi, močvirji, vrtovi, materiali, instalacijami, predmeti, delavnicami in umetniškim vodenjem. Izobraževala se je na področju industrijskega oblikovanja in ga ohranja kot referenčno točko, medtem ko raziskuje, kako bi delo z materijo lahko pritegnilo dobro več-človeških skupnosti. Zagovarja globljo raven sodelovanja med človekom in vsemi drugimi bitji, ki jo predstavljajo radikalno ekološko razmišljanje in politika skrbi, tudi v naših družbenih odnosih. Ta način delovanja prakticira tudi pri svojem udejstvovanju predvsem v kolektivnem delu, na primer kot del skupine Zakole.

Tjaša Črnigoj je študirala gledališko režijo in filozofijo in primerjalno književnost ter se izobražuje v psihodramski terapiji. Večinoma se ukvarja z gledališko režijo, še posebej jo zanima dokumentarno gledališče. V tej zvrsti je s kolektivom Igralke, Savez udruga Molekula in KUD Transformator režirala predstavo Babice (Reka ECC 2020), ki je bila povabljena na več odrov v Sloveniji in na Hrvaškem ter na platformo Theatertreffen-Stückemarkt 2022 v Berlinu. Leta 2021 je bila pobudnica transdisciplinarnega laboratorija Skozi oči drugih: V okviru rezidence v Cité Internationale des Arts v Parizu je organizirala laboratorij The city of love. Leta 2022 je prejela štipendijo “Na terenu” za perspektivne umetnike in kulturne delavce na festivalu Wiener Festwochen 2022. V sezoni 2022/2023 vodi serijo predavanj-performansov na temo spolnega užitka kot temeljne spolne pravice v okviru človekovih pravic Spolna vzgoja II (Maska, Slovensko mladinsko gledališče, Mesto žensk).

Reparativne raziskave: Več-kot-človeški potenciali

  • SPLETNI POGOVOR, 11.4.2023, 18.00 po srednjeevropskem času

Reparativne raziskave: Več-kot-človeški potenciali je drugi v nizu spletnih pogovorov, posvečenih iskanju odgovorov, ki jih kultura lahko ponudi za okrevanje od trenutne politične in okoljske krize. Pogovor bo posvečen možnostim nadčloveških odnosov in sodelovanja, torej potencialu tovrstnih umetniških in raziskovalnih pristopov, ki skušajo preizpraševati vzpostavljene hierarhije med vrstami in pojavi na Zemlji. Več kot človeško sodelovanje vključuje nečloveška bitja, rastline, glive, meteorološke pojave in vodna telesa. Takšni odnosi in sodelovanja od nas zahtevajo, da izstopimo iz lastnih pozicij in prisluhnemo različnim prostorskim in časovnim lestvicam, ter stopimo v nepredvidljivo in neznano. Za zavedanje in negovanje takih odnosov je potrebno razvijati nove jezike, znanja in prakse. Pogovor Reparative Explorations: More-than-human potencials bo raziskal, kako ima lahko pogled onkraj človeške domene in v več-kot-človeško reparativni učinek na današnjo krizo. V pogovoru bodo sodelovale biologinja in vizualna umetnica Krysia Jedrzejewska-Szmek (Poljska), vizualna umetnica in raziskovalka Ana Kuzmanić (Hrvaška) ter dramaturginja in raziskovalka umetnosti Tery Žeželj (Slovenija). Program bo vodila Olga Roszkowska (Poljska), strokovnjakinja za izobraževanje in umetnica s poudarkom na podnebnih vprašanjih.

Dogodek organizira Krytyka Polityczna.

 

Krystyna Jędrzejewska-Szmek je vizualna umetnica in biologinja, ki živi na Poljskem. Diplomirala je iz medijske umetnosti in fotografije v Varšavi in Poznanu, ter biologije v Varšavi in leta delala v Botaničnem vrtu Univerze v Varšavi. V središču njenega zanimanja je kompleksna mreža medsebojnih odnosov in napetosti med ljudmi in svetom, ki ga sestavljajo bitja, ki so več kot ljudje. Je članica skupine ZAKOLE in soavtorica umetniške knjige Tropicale, ki obravnava povezavo med botaniko in kolonializmom.

Ana Kuzmanić je umetnica iz Hrvaške, katere praksa temelji na raziskovanju in sodelovanju. Njeno delo aktivno problematizira vsakdanje življenje, preučuje napetosti med individualnim in družbenim, politiko in poetiko ter išče potenciale za spremembo. Z uporabo širokega nabora medijev, kot so javne intervencije, zvočne instalacije, knjige umetnikov, tiskani mediji, performans in video, je njeno delo pogosto specifično za lokacijo in čas. Poleg lastne prakse sodeluje z mednarodnim umetniškim kolektivom Eastern Surf in kot izredna profesorica na Univerzi v Splitu.

Tery Žeželj je slovenska dramaturginja, umetniška raziskovalka, avtorica in urednica s poudarkom na feminističnih okoljskih praksah. Pred kratkim je na Zavodu Bunker začela raziskovati večvrstne krajine o možnostih rekonceptualizacije odnosa z okoljem, ki se osredotoča na mnogoterost in raznolikost prepletenih in soodvisnih teles, ki sooblikujejo krajine.

Reparativne raziskave: Iskanje radosti

  • SPLETNI POGOVOR, 4.4.2023, 18.00 po srednjeevropskem času

Reparativne raziskave: Iskanje radosti je prvi v nizu spletnih pogovorov, namenjenih iskanju kulturnih odzivov, ki lahko delujejo reparativno na današnje politične in ekološke krize. Pogovor bo raziskoval potenciale iskanja užitka kot temelja raziskovalnih procesov. Konkretno bomo razmišljali o potencialih radostnih in igrivih odzivov na politično potrtost in ekološko žalovanje, občutkih, ki izhajajo iz občutka brezupa in nemoči zaradi stanja politike in družbe in zavesti o trenutnih in pričakovanih ekoloških izgubah. Pogovarjale se bodo raziskovalke Una Bauer (Hrvaška), Klara Otorepec (Slovenija) in Ola Knychalska (Poljska). Osvetlile bodo umetniške, kulturne in družbene prakse, ki z iskanjem užitka in veselja delujejo kot reparacija trenj in negotovosti, ki nas obdajajo. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku po Zoomu. Povezovala ga bo urednica, raziskovalka in kulturna delavka Hana Sirovica (Hrvaška).

Spletni dogodek organizira Kurziv/Kulturpunkt.

 

Una Bauer je zagrebška gledališka raziskovalka, kritičarka, in profesorica na oddelku za dramaturgijo na Akademiji za dramsko umetnost. Njeno zadnje raziskovanje se osredotoča na afekte in čustva, žalost, žalovanje in smrt v kontekstu uprizoritvenih umetnosti.

Ola Knychalska je vodja projekta, kurator in raziskovalec. S svojim delom v različnih iniciativah v Varšavi (vključno s Pomada Queer Festivalom in fundacijo Kem) se osredotoča na kolektivno organiziranje in opolnomočenje queerfeminističnih in protifašističnih diskurzov. Ima obsežno znanje in izkušnje na področju queerfeministične umetnosti ter kulturnih in izobraževalnih programov, osredotočenih na podnebna vprašanja.

Klara Otorepec je radijska novinarka, publicistka in komunikacijska menedžerka, izobražena tudi na področju socialne pedagogike. Je članica uredništva dveh oddaj na Radiu Študent. V sodelovanju s Katjo Čičigoj je začela seminar o branju klasične feministične literature. Ukvarja se s široko paleto vprašanj, povezanih s prekarizacijo, migracijami, ekonomsko vzdržnostjo, pravicami žensk in urbanizmom.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Poglej tudi

  • Zadnji seminarski dogodki
  • Klitoris je anarhistka
  • Kolumna Mårtena Spångberga
  • Isabell Lorey: Prekarizacija, skrb in kvir dolg – kako ponovno premisliti demokracijo
  • Mårten Spångberg: “Kako zelo ne maram umetnosti, ki je videti eksperimentalna”
  • Raziskovalna skupina Moč užitka 
  • Feministični bralni krožek s Sestrovščino ponosnega delfina
  • Nasilje, ki je spolno zaznamovano
  • Šelestenje trenirk prihodnosti
  • Ben Woodard: Brez posebnega statusa: Ekologije vršljivskosti v ekologiji
  • Digitalni kapitalizem – bralni krožek
  • Vsi seminarski dogodki