Nasilje, ki je spolno zaznamovano

Sara Afzali je iranska pesnica, novinarka, fotografinja in likovna umetnica, ki ustvarja v Sloveniji. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru Ljubljana je iranska umetnica pred kratkim je izvedla performans, s katerim se je poklonila svojim rojakinjam, iranskim ženskam v borbi za svobodo in si odstrigla lase.

Katja Čičigoj je znanstvena sodelavka na Univerzi v Paderbornu, kjer bo doktorirala z nalogo iz feministične filozofije. Raziskovalno se ukvarja s sodobno evropsko filozofijo in kritično teorijo. Bila je gostujoča raziskovalka na CRMEP na Univerzi v Kingstonu, London, na CPCT na Goldsmiths kolidžu v Londonu, in na Oddelku za ženske študije in študije spolov na Univerzi v Haifi. Kot predavateljica je delala na Katedri za praktično filozofijo Univerze v Paderobrnu in na MA Plesne študije, AMEU. L. 2019 je prevedla, souredila in napisala spremno študijo za Dialektiko spola Shulamith Firestone (Založba /*cf.) in organizirala mednarodni simpozij o feminističnih utopijah. Soorganizirala in sovodila je več seminarjev, bralnih krožkov, predavanj in konferenc iz sodobne filozofije, kritične teorije in feministične misli v Giessnu, Londonu, Paderbornu in Ljubljani. Souredila je dve številki revije Dialogi na feministične teme, trenutno pa soureja zbornik o feminističnih utopijah skrbi in reprodukcije za Založbo /*cf., posebno številko akademske revije Feminist Encounters o feminističnih tehno-imaginarijih, ter pripravlja znanstveno izdajo Dialektike spola v angleščini.

Tjaša Črnigoj je po izobrazbi gledališka režiserka (AGRFT) ter filozofinja in literarna komparativistka (FF UL). Trenutno je v edukaciji tudi za psihodramsko psihoterapevtko (Slovensko društvo za psihodramo). Kot gledališka režiserka in avtorica deluje tako na institucionalni kot na neodvisni sceni. V zadnjih letih je režirala Gilgalovanje (Gledališče Glej, 2018), Satirikonijado (Moment in AGRFT, 2018), Smrčuljčico (SNG Nova Gorica, 2018), Plesni stroj BUM BAM (Slovensko mladinsko gledališče in Kino Šiška, 2019), Bakice (Savez udruga Molekula, Kolektiv Igralke, KUD Transformator, 2020) ter Podelitev WoW nagrad (Mesto žensk, 2021). Predstava Gilgalovanje je bila uvrščena v tekmovalni program festivala Borštnikovo srečanje, Bakice so gostovale na Mladih levih ter na raznih odrih na Hrvaškem, med drugim tudi v Gledališču Ulysses na Brijonih in na mednarodnem festival ZOOM v Reki, Satirikonijada pa je prejela tri nagrade ZIZ ter bila uvrščena na festival Seks in gledališče. Poleg tega Tjaša Črnigoj deluje tudi kot strokovna spremljevalka za Linhartovo srečanje in Srečanje otroških gledališč ter kot pedagoginja redno sodeluje z JSKD in SLOGI. Zadnja leta je delovala tudi v vlogi dramaturške sodelavke (Nataša Živković: Med dvema ognjema, Via Negativa in Mesto žensk 2020), performerke (Physis, Via Negativa 2021), mentorice pri projektu Šift Vie Negative in Zavoda Sploh (2020-2021) ter kot asistentka režije in dramaturgije oz. so-dramaturginja sodelovala z režiserjem Tomijem Janežičem (Sedem vprašanj o sreči, LGL 2020; Beyond Human Power, National Theatre Oslo, 2021). Nedavno se je vrnila z umetniške rezidence v Cité internationale des Arts v Parizu, kjer je bivala in ustvarjala kot nagrajenka Francoskega Inštituta in za kar je prejela tudi štipendijo Sklada Jerneja Šugmana. V Parizu je delala na projektu transdisciplinarni laboratorij Through The Eyes Of The Others. Poleg tega v zadnjem času kot producentka redno sodeluje s Studiem za raziskavo umetnosti igre.

Šejla Kamerić je vizualna umetnica, ki se ukvarja s filmom, fotografijo, objekti, risbami in instalacijami. Za pronicljivo intimnost in družbeni komentar, ki sta postala glavna elementa njenega dela, je prejela široko priznanje. Pri obravnavi tem, ki izhajajo iz nelinearnih zgodovinskih pripovedi, se Kamerić osredotoča na politiko spomina, načine upora v človeškem življenju in posledične posebnosti ženskega boja. Z vztrajanjem pri empatiji kot temeljnem komunikacijskem mehanizmu med njo, njenimi subjekti in gledalci Kamerić opozarja na kraje moči in politične arene ter jih hkrati ustvarja. Njena dela so del več umetniških zbirk, kot so TATE Modern, MACBA Barcelona, Kontakt Collection, Vehbi Koç Foundation. V zadnjem času je razstavljala na 6. Uralskem industrijskem bienalu sodobne umetnosti, Jekaterinburg; Manifesta 14, Priština; Narodna galerija, Severna Makedonija; Kunsthaus Dresden; Galerija New Tertyakov, Moskva; GAK Gesellschaft für Aktuelle Kunst, Bremen; Sharjah Art foundation – Sharjah Art Museum.

Darja Zaviršek je redna profesorica in raziskovalka na Univerzi v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. Je vodja Katedre za socialno vključevanje in pravičnost in profesorica na mednarodnem podiplomskem študiju “Social Work as a Human Rights Profession” na Univerzi za uporabne študije Alice Salomon v Berlinu. Je predsednica Vzhodnoevrospke regijske zveze šol za socialno delo, ki je del Mednarodne zveze šol za socialno delo (IASSW) in članica mreže European Disability Experts. Glavna področja raziskovanja: študije spolov s poudarkom na nasilju in spolnih zlorabah; študije hendikepa; zgodovina socialnega dela po letu 1945 v Jugoslaviji. Izbor monografij: Družinski pojmovnik (2021), Romske družine:priročnik za razumevanje etične prakse v socialnem delu in rugih pomagajočih poklicih  (2019), Skrb kot nasilje (2018); Mednarodne in notranje posvojitve (2012); Od krvi do skrbi: socialno starševstvo v globalnem svetu;  Hendikep kot kulturna travma (2000). Sodelovala je pri razvijanju programov socialnega dela v Ukrajini, na Kosovem, v Gruziji in v Bosni in Herzegovini. Leta 2022 je bila s strani IASSW nagrajena z Eileen Younghusban Memorial Lecture Award.