Go east!

S številkama Pogovori z režiserji, ki je sicer datirana z letnico 1997, čeprav je izšla spomladi 1998, in Go East! je Maska krenila v prehodno obdobje. Go East! je številka, ki jo je uredil Rok Vevar, formiralo pa se je tudi novo uredništvo (Emil Hrvatin, Primož Jesenko, Jedrt Jež, Bojana Kunst, Blaž Lukan, Gašper Malej in Aldo Milohnić); to je v izpopolnjeni obliki delovalo od leta 1999 do leta 2004.

Leto 1998 pomeni nekakšno streznitveno obdobje slovenske neinstitucionalne gledališke produkcije, ki je morda ravno v tem času dokončno ugotovila, da so 80. leta minila in da sodobna gledališka ustvarjalnost poteka v spremenjenih razmerah. O tem govori članek Ede Čufer, s katerim je avtorica nastopila na istoimenski okrogli mizi v okviru novega festivala, Mladi levi, ki je avgusta 1998 v organizaciji Zavoda Bunker doživel svoj krst na različnih prizoriščih po Ljubljani. Osrednji tematski blok Go East! prinaša članke Marvina Carlsona Govorice modernega mednarodnega odra, Alda Milohnića Azija v Evropi, Bojane Kunst Ameriški model na poljskem, Jedrt jež Go East!, pogovor Ede Čufer z estonskim producentom Pittom Raudom, razmislek Blaža Lukana na temo Zakaj v Sloveniji še ni nobenega gledališkega festivala? in članek Barbare Orel Od gledališča predmetov do gledališča podob. Emil Hrvatin piše o razstavi Body and The East ter Out Of Actions, Marin Blažević pa razmišlja o tem, Kaj je pokazal 12. Evrokaz. Intervju z Blažom Lukanom z naslovom Pisava je vprašanje poguma sta naredila Rok Vevar in Gašper Malej. Za konec Maska prinaša prevedene in izbrane Zapiske nemškega slikarja Gerharda Richterja ter temat Izzivi novega gledališča: izzivi nove teorije (Emil Hrvatin, Maja Breznik, Denis Poniž, Aldo Milohnić, Bojana Kunst, Lado Kralj).