Revija Maska, Letn. VIII, št. 3–4 (pomlad–poletje 1999)
Urednica: Bojana Kunst
Užitek avtomata
“Sintagma Užitek avtomata predstavlja svojevrstno protislovno polje za razmišljanje o umetnih telesih skozi zgodovino in danes, ko je pred nami vse bolj realna vizija organsko-mehanskega bitja – kiborga; skozi to optiko pa lahko izrečemo tudi marsikaj o pretekli in sodobni navezavi med tehnologijo in umetnostjo (konkretneje tudi odrsko umetnostjo). Ni naključje, da je tematsko izhodišče izvorni grški pojem automaton in ne njegova aktualna tehno-evolucijska varianta – kiborg. Najprej seveda zato, ker bi radi opozorili na izvorno tehno-mitološko idejo, skrito v vsaki idealni utopiji avtomata in kontinuiteto, ki nam šele omogoča vpogled v razliko in kontekst današnjih umetnih teles. Potem zato, ker bi radi s pomočjo vprašanja o užitkih avtomata razprli nekatera protislovja, ki se pripenjajo na avtomat skozi zgodovino in razgrinjajo ambivalentno razmerje med živimi in umetnimi telesi. In seveda zato, da vzpostavimo čimširši kontekst za razmišljanje o umetnih telesih v umetnosti, o možnosti drugačnih reprezentacijskih praks, ki jih razgrinja čedalje tanjša linija med živim in neživim.” – Urednica temata, Bojana Kunst: Iz definicije pri povabilu avtorjev k sodelovanju.
“Maska ob koncu tisočletja predstavlja polje med umetnostjo in tehnologijo skozi kontinuiteto hrepenenja po umetnem, skozi fascinacijo, kjer je prav užitek tista skrivnost, ki se nenehno zavija v druga imena. Kleist ga tako imenuje milina, Stelarc ga sliši kot brundanje hibrida, L’Isle Adam njegovo dovršitev najde v električni androidi, Harawayjeva ga ubesedi med opicami in pošastmi. Sprva fascinacija in sistem organizacije, danes nujnost so-bivanja, znotraj katerega se na novo redefinirajo pojem telesa in telesnega, njegova navzočnost in podoba. Tudi odrske forme, ki so skozi zgodovino nenehno zasledovale to hrepenenje po idealni podobi/ učinkovitosti telesa, zamenjevale njegov užitek za Užitek, se danes srečujejo s prisotnostjko različnih vzporednih realnosti, ki razgrinjajo in spreminjajo sam status gledališke realnosti. Scott DeLahunta plesu dodaja efemernost, Critical Art Ensemble v elektronskem gledališču prihodnosti najdejo učinkovite politične strategije odpora. Avtomat ne predstavlja več samo racionalne mreže, vpisane v mitološki spomin človeštva, ni več stroj, ki zavzema mesto človeka, pač pa v njegov teritorij prihajajo zmuzljiva hibridna bitja, pošasti, rekombinantni geni, neobčutljiva bitja na prostor in čas, elektronska telesa, katerih užitek lahko le s težavo ujamemo in opišemo kot ‘simpatijo določenih mišic z domišljijo’, kot bi temu rekel La Mettrie.” – Urednica temata, Bojana Kunst: Iz Uvodnika v temat.
Revija Maska, Letn. VIII, št. 3–4 (pomlad–poletje 1999)
Urednica: Bojana Kunst
Kazalo
NFO
Informacije o festivalih in aktualnih dogodkih
Maja Delak
S PLESOM DO MATURE
Saša Krofl & Maja Murnik
AGENDA 2000. Repertoar slovenskih hiš scenskih umetnosti za sezono 1999/2000
Jedrt Jež
MERILO ZA DRŽAVNO DISKRIMINACIJO JE VRSTA KULTURE. Pogovor z dr. Rastkom Močnikom.
Blaž Lukan
PARCIALNE RAZISKAVE IN NOVA SENZIBILNOST. Pogovor z dr. Ladom Kraljem.
UŽITEK AVTOMATA
Bojana Kunst
UVOD V UŽITEK AVTOMATA
Bojana Kunst
NOVE TEHNOLOGIJE IN PREZENCA TELESA
Critical Art Ensemble
ELEKTRONSKA MOTNJA. Rekombinantno gledališče in performativna matrica.
Jurij Krpan
ŠE VEDNO JE ČAS ZA USPEŠNO PROTIINTERVENCIJO. Intervju s Critical Art Ensemble.
Ernest Ženko
ANTOLOGIJA TEŽNOSTI
Margaret Morse
KAJ JEDO KIBORGI (1); Oralna logika v informacijski družbi.
Stelarc
OD PSIHOTELESA DO KIBERNETIČNIH SISTEMOV. Podobe kot posthumana bitja.
Julien Ofray De La Mettrie
ČLOVEK – STROJ (odlomek)
Scott Delahunta
VIRTUALNA EFEMERNOST. Umetnost digitalnega plesa.
Heinrich Von Kleist
O MARIONETNEM GLEDALIŠČU
Filippo Tommaso Marinetti
MANIFEST FUTURISTIČNEGA PLESA
Villiers De L’isle Adam
EVA PRIHODNOSTI; Prvi prikaz človeškega stroja.
Donna J. Haraway
IGRALCI SO KIBORG, NARAVA JE KOJOT IN GEOGRAFIJA JE DRUGJE: PRIPIS H “KIBORGOM PODROBNO”
Katarina Pejović
ANGELI SE V VIŠAVE POGANJAJO S KRILI, A NA LOVU ZA EKSTAZO
Villiers de l’Isle Adam
EVA PRIHODNOSTI ELEKTRIKA
Stojan Pelko
NAVODILO ZA UPORABO DRUGIH PODOB
AVTOMATEKA
Simon Biggs, Knowbotic Research, Survival Research Laboratories, Erik Hobijn, Ive Tabar
Marina Gržinić
JAPONSKA. Telo, identiteta, roboti in virtualno oko.
Jedrt Jež
STROJ ODPOVE, ČLOVEK PA NE. Intervju z Matjažem Faričem.
Jurij Krpan
JA, JA, JA … VERJAMEM V NADVLADO TEHNOLOGIJE! TAKOJ PO SEKSU, HRANI, PRIJATELJIH LJUDEH, ŽIVEM … Intervju z Marcel-lijem Antunezom Roco.
Emil Hrvatin
PREGLED NEVIDNEGA OBMOČJA NAD NAMI. Intervju z Markom Peljhanom.
Eva Herzigova
HENDIKEPIRANA INTIMA. Intervju z Igorjem Štromajerjem.
Aleksandra Kostić
ELEKTRONIKA DA KRILA. Novodobne umetniške ekstenzije v višino, globino in širino.
Marko Košnik
OSNOVE INTERAKTIVNEGA DELA Z OZIROM NA MOŽNOSTI V GLEDALIŠČU
Barbara Orel
KOVINSKI ČLOVEK. Križanci človeka in stroja v dramskih besedilih.
Uroš Korenčan: ESTETSKO TELO
PREDSTAVE, KNJIGE, DOGODKI
Sonja Dular
LEPOTA EKSTREMA II
Jana Pavlič
DRUGI KOT USODA. Spring Loaded Collection London.
Igor Koršič
NA ODRU NIKOLI NE GOVORI V TUJEM JEZIKU. Pogovor z Erlandom Josephsonom.
Miško Šuvaković
O SLEDEH TEORIJE IN O VPISIH DRAME. Ob rob knjigi Teorija drame Lada Kralja.
Barbara Pušić
ROJSTVO MASKE IZ DUHA DVAJSETIH. Zgodovina slovenske gledališke periodike. (2.del)
Blaž Lukan
POGOVORI O IGRI. Recenzija knjige Josette Feral.
Emil Hrvatin
NEZAVEDNA SAMOPROMOCIJA
Jana Pavlič
IETM
