Hooman Sharifi: Biografija prevoda/Nepozabno življenje trenutka

Petek, 19. 12. 2008, od 16.00 do 21.00
Sobota, 20. 12. 2008, od 10.00 do 20.00
Nedelja, 21. 12. 2008, of 10.00 do 14.00

Cankarjev dom Ljubljana, dvorana M3-M4

Verjetno poznate tiste filme o KONCU SVETA. Vsi so pomrli, nikogar ni več. Kako povedati zgodbo potem? Kako posneti film potem? Ko ni nikogar več, kdo bo tisti, ki bo govoril? Kako bosta on ali ona govorila? Komu bosta govorila? Walter Benjamin v Nalogi prevajalca piše o »nepozabnem trenutku življenja, četudi so ga vsi ljudje pozabili«.V naši delavnici bomo raziskovali to razsežnost dela ‘potem’, vlogo spomina in zgodbe, potem ko je bilo vse storjeno, ko ni nikogar več. Če narava takega življenja ali trenutka zahteva, da se ne pozabi, potem ta predikat ne izraža neresnice, ampak zgolj trditev, ki je ne izpolnil človek, in verjetno namig na področje, kjer je izpolnjena: spomin boga. Tu se postavi vprašanje, ali zgodovinopisje ne predstavlja skupnih tal za vse oblike epskega. Delavnica se bo ukvarjala z našimi spomini in potencialom zgodovine ali dejanskosti kot take. Odkrili bomo neznan potencial našega spomina kakor tudi domišljije in konstrukcije vsakdanjega življenja. Udeleženci delavnice bodo skupaj s Hoomanom Sharifijem v pisni in eksperimentalni gledališki obliki vadili dramaturgijo, vstopili v svet pisanja zgodb in kompleksnosti postopka uprizarjanja zgodbe v gledališki obliki.

Petek, 19. 12. 2008, od 16.00 do 21.00
Sobota, 20. 12. 2008, od 10.00 do 20.00
Nedelja, 21. 12. 2008, of 10.00 do 14.00

Cankarjev dom Ljubljana, dvorana M3-M4

O umetniku

Hooman Sharifi (Iran, 1973, rojen in vzgojen je bil v Iranu, zdaj je norveški državljan. Na Norveško je prišel sam leta 1989, star 15 let. Njegove plesne izkušnje so se začele s hip-hopomm in street-jazzom. Kasneje, pri 21 letih, je prišlo strokovno izpopolnjevanje v klasičnem baletu in sodobnem plesu. Leta 1997 je bil sprejet na triletni program koreografije na Visoki šoli za balet in ples v Oslu, kjer je diplomiral spomladi leta 2000. Vedno ga je zanimal preplet plesa in gledališča, tako da je po diplomi delal na področju dramskih in vizualnih umetnosti. Leta 2000 je ustanovil Impure Company. Trditev »umetnost je enaka politiki«, kjer besedo politika definirata »družbena zavest in angažiranost«, označuje začetek za Impure Company in nakazuje, kaj umetnost je in kaj naj bi bila.

Poglej tudi

  • Zadnji seminarski dogodki
  • Klitoris je anarhistka
  • Kolumna Mårtena Spångberga
  • Isabell Lorey: Prekarizacija, skrb in kvir dolg – kako ponovno premisliti demokracijo
  • Mårten Spångberg: “Kako zelo ne maram umetnosti, ki je videti eksperimentalna”
  • Reparativne raziskave
  • Raziskovalna skupina Moč užitka 
  • Feministični bralni krožek s Sestrovščino ponosnega delfina
  • Nasilje, ki je spolno zaznamovano
  • Šelestenje trenirk prihodnosti
  • Ben Woodard: Brez posebnega statusa: Ekologije vršljivskosti v ekologiji
  • Vsi seminarski dogodki