14 EU

Mediakcije, knjiga št. 24
Urednika: Gregor Moder in Aleš Mendiževec
Prevod: Iztok Ilc
© Maska, Ljubljana, 2023

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Zbirka Mediakcije

Catherine Malabou: Ontologija Naključja. Esej o destrukcijski plastičnosti

14 EU

Malabou se v Ontologiji naključja, enem izmed njenih krajših esejev, katerih odlika je zagotovo to, da na dostopen način predstavijo eksplozivno temo, loti za sodobno filozofijo izjemno aktualne teme: naključje. Naključje kot dogodek, ki se zgodi onkraj naših predvidevanj in nas zato preseneti, tako zelo preseneti, da se moramo – ko je v igri naključje, nimamo izbire – ob tej radikalni drugosti preobraziti, preobraziti v nekoga povsem drugega, v drugega, v katerem se ne bi mogli več prepoznati. Naključje nas doleti kot travma, nepričakovan dogodek, ki se zgodi nam in na to nimamo vpliva, ne moremo mu pobegniti, edini možni odziv je – preobrazba. Kako do nje pride? Malabou temu procesu da zanjo ne tako presenetljivo ime: destrukcijska plastičnost.

Mediakcije, knjiga št. 24
Urednika: Gregor Moder in Aleš Mendiževec
Prevod: Iztok Ilc
© Maska, Ljubljana, 2023

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Odlomek iz zadnje strani

Pripoznanje vloge destrukcijske plastičnosti omogoča radikalizirati dekonstrukcijo subjektivnosti, ji vtisniti nov videz. To pripoznanje razkrije, da se moč izničenja skriva znotraj same izgradnje identitete, razkrije virtualno hladnost, ki ni samo usoda bolnikov z možganskimi poškodbami, shizofrenikov ali serijskih morilcev, temveč je podpis zakona biti, ki se zdi, da je vedno tik pred tem, da samega sebe zapusti, da ubeži samemu sebi. Ontologija modifikacije mora v sebi dajati zavetje temu posebnemu tipu preobrazbe, ki ustreza poslavljanju biti od same sebe. Poslavljanju, ki ni smrt, poslavljanju, ki se zgodi zaživa, kot brezbrižnost življenja do življenja, ki se v nekaterih primerih kaže kot preživetje. Danes vsi, ki preživijo travmo, naj je biološka ali politična, kažejo znake te brezbrižnosti. V tem smislu moramo destrukcijsko možgansko plastičnost upoštevati kot hermenevtično orožje za razumevanje sodobnih obrazov nasilja.

O avtorici

Catherine Malabou je francoska filozofinja in poučuje na filozofskem oddelku na Centru za raziskovanje moderne evropske filozofije na univerzi Kingston v Londonu, na European Graduate School in na oddelku za primerjalno književnost na Kalifornijski univerzi v Irvinu. Doktorirala je pri Jacquesu Derridaju z disertacijo, ki je leta 1996 postala njena prva knjiga z naslovom L’Avenir de Hegel: Plasticité, Temporalité, Dialectique (Heglova prihodnost: plastičnost, časovnost, dialektika). Znana je po pojmu plastičnosti, ki ga je razvila prav ob branju Heglove filozofije, kasneje pa premislila tudi na področju sodobne nevroznanosti. V svojih delih se ukvarja tudi s feminizmom in konceptom razlike, s psihoanalizo in konceptom travme, s kognitivno znanostjo in konceptom umetne inteligence ter v zadnjih delih tudi s politično idejo anarhizma.

Foto: Magali Bragard

Knjiga v javnosti

Mirt Bezlaj: Catherine Malabou: Ideja univerzalnosti je lahko smrtonosna
Delo / Sobotna priloga / intervju / 21. 10. 2023
Plastičnost je splošno sprejet pojem nevroznanosti in biokemije. Vendar imate prav, da je diskusija med filozofi in nevroznanstveniki težavna, ker vsaka stran pod pojmom plastičnosti razume nekaj drugega. Sama poskušam premostiti ta različna pristopa.

Luka Volk: Catherine Malabou / »Preveč pasivni smo, če samo čakamo na državo, da nas bo rešila. To bomo morali storiti sami.«
Mladina / 27. 10. 2023
V osnovi pomeni zmožnost nenehne gnetljivosti družbe ali posameznika, zmožnost nenehnega spreminjanja. Naj bo to na bolje ali slabše. Plastičnost je lahko tudi destruktivna. Toda hkrati, to moram poudariti, pri plastičnosti ne gre za prožnost ali elastičnost. Plastični material se nikoli ne vrne v prvotno obliko. Ne morete ga preprosto upogibati v vse smeri.

Valerija Intihar, Urška Savič: Klitoris je anarhistka
Radio Študent / 9. 10. 2023

Catherine Malabou: »Filozofija oblikuje ekonomijo telesa, v kateri ženska nima mesta«
Disenz / intervju / novinar: Marko Miočić / 12. 12. 2023
Svoje delo vidim v tem, da naredim vidne tiste stvari, ki so bile od nekdaj skrite. Torej na primer klitoris, vendar tudi možgane.

Knjižne zbirke