TRANSformacije, knjiga št. 49
Urednika: Gregor Moder in Aleš Mendiževec
© Maska, Ljubljana, 2023
Knjiga je izšla s podporo Znanstvenoraziskovalnega centra ZRC in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Katja Praznik: Delo umetnosti. Nevidno delo in zapuščina jugoslovanskega socializma
Pričujoče delo podaja prodoren opis, kako so zaradi pomanjkanja varnosti – do katerega je prišlo z umikom subvencij umetnikom v post-socialistični Jugoslaviji – umetniki postali ranljivi za izkoriščanje galerij in muzejev kot poceni ali neplačana delovna sila; kako so umetnike izkoristili nepremičninski agenti kot spodbujevalce projektov novogradenj v urbanih soseskah, in kako priročno je vzdrževanje »umetniške avtonomije« za neoliberalni kapitalizem, ki si vedno bolj prizadeva dekolektivizirati delo in sili delavce, da prevzemajo vse stroške svoje reprodukcije. »Umetniška avtonomija«, kakor prikaže Katja Praznik, danes ni le napajališče za razločitev umetnosti od življenja, je tudi osnova umetniške organizacije, ki uniči sodelovanje v kolektivnosti in produkciji vrednosti, in prisili umetnike, da zavoljo odlikovanja tekmujejo drug z drugim, ob tem pa so za plačevanje življenjskih nujnosti odvisni od slabo plačanih služb. […] Delo Katje Praznik podaja bistven teoretski in zgodovinski kontekst tako za poskuse demistifikacije te zadnje manifestacije buržoaznega koncepta umetnosti kot tudi za reaktivacijo iskanja umetnosti, ki bi bila »bolj prizemljena«, sposobna izraziti in okrepiti boj umetnic in umetnikov, da bi svoje delo naredili za vidno in se eksplicitno uprli neplačanemu delu.
(Silvia Federici, iz spremne besede)
TRANSformacije, knjiga št. 49
Urednika: Gregor Moder in Aleš Mendiževec
© Maska, Ljubljana, 2023
Knjiga je izšla s podporo Znanstvenoraziskovalnega centra ZRC in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Odlomek iz knjige
Medtem ko je jugoslovanski socializem umetnost obravnaval kot delo, pa njegovo izpodbijanje zahodnih idej o umetnost, avtonomiji in umetniškem geniju ni bilo zadostno. Ko so zaradi ekonomskih in geopolitičnih pritiskov politike dela pokleknile, so na plano spet pogledali meščanski zahodni koncepti umetnosti in avtonomije in spremenili umetnost v nevidno delo. Ob jugoslovanskih kulturnih politikah povojnega obdobja lahko razmislimo o inherentem konfliktu med umetnostjo kot delom in umetnostjo kot blagom ravno zato, ker je država utelešala hibridno družbenopolitično modaliteto, v kateri sta soobstajali dve navidez nasprotujoči si obliki: socialistično samoupravljanje in oblika tržne ekonomije.
Katja Praznik, Delo umetnosti. Nevidno delo in zapuščina jugoslovanskega socializma
O avtorici
Katja Praznik je sociologinja, izredna profesorica na Oddelku za globalne študije spola in seksualnosti in na Programu kulturnega menedžmenta na Državni univerzi New York v Buffalu. Je avtorica knjige Paradoks neplačanega umetniškega dela, izdane leta 2016 pri založbi Sophia in soavtorica knjige Kronotopografije plesa: dva eseja o plesu (in sicer eseja Ideologije plesnega telesa), izdane leta 2010 pri Založbi Emanat. V svojem delu razvija feministično marksistčno kritiko nevidnega dela v umetnosti, raziskuje produkcijske razmere in kulturno politiko v jugoslovanskem socializmu ter kritično naslavlja teme, kot so ustvarjalnost dela, neoliberalno uničenje socialne države itd. Bila je odgovorna urednica revije Maska (2007–2009), v okviru
Društva Asociacija je sodelovala pri pripravljanju predlogov za izboljšanje delovnih razmer vmneodvisnem umetniškem in kulturnem ustvarjanju, aktivna je v Sindikatu za ustvarjanost in kulturo – Zasuk.
Foto: Jaka Babnik
Kazalo
- SPREMNA BESEDA: Silvia Federici
- PREDGOVOR K SLOVENSKI IZDAJI
- UVOD: Paradoksalna vidnost jugoslovanskih kulturnih delavk oziroma ali naj
umetnice stavkajo? - Avtonomija umetnosti in emancipacija umetniškega dela
- Feministični pristop k zanikani ekonomiji umetnosti
- Nastajanje jugoslovanskih kulturnih delavk: umetniško delo in
socialistična institucija umetnosti - Mistifikacija umetniškega dela v socializmu
- Kulturne delavke in skriti razredni konflikt poznega socializma
- Protislovja alternativne umetnosti osemdesetih
- Postjugoslovanska razlastitev in protislovja umetniškega dela po
socializmu
Predstavitev knjige
- 14.12.2023 ob 18h, Stara mestna elektrarna- Sindikalna dvorana
Ob izidu svežega prevoda knjige Katje Praznik z naslovom Delo umetnosti. Zapuščina jugoslovanskega socializma, ki je izšla pri založbi Maska, smo pripravili predstavitev omenjene knjige, na katerem bo avtorica predstavila vsebino knjige. Po predstavitvi bo sledila diskusija, ki se ji bosta pridružila še Julij Bortšnik in Tea Jarc, pogovor bo moderirala Tea Hvala.
Diskusija bo odprla teme, ki izhajajo iz omenjene knjige in se za današnji čas kažejo kot nujne: o vprašanju neoliberalne paradigme dela, o problematični povezavi kreativnosti in neplačanega dela, o potencialih feministične perspektive na sodobne pogoje dela, o individualizaciji, ki otežuje delavsko povezovanje, o možnosti in nujnosti sindikalnega organiziranja.
Utrinki iz predstavitve / Foto: Asiana Jurca Avci
