O oblasti v arhitekturi

25 EUR

Fbook

Arhitektura je bila vselej ena od odločilnih manifestacij oblasti. Pričujoča knjiga prinaša eseje in intervjuje, ki kritično analizirajo razmerja med arhitekturo in oblastjo iz treh filozofskih perspektiv: materializma, fenomenologije in poststrukturalizma. Prodorni filozofi, arhitekturni teoretiki in zgodovinarji podajo razmisleke o preseku oblasti in arhitekture, tudi na podlagi konkretnih arhitekturnih primerov, s katerimi analizirajo aktualnost uveljavljenih teoretskih konceptov v času sodobnega neoliberalizma.

Prispevki avtoric in avtorjev so bili prvič predstavljeni na seriji simpozijev O oblasti v arhitekturi med leti 2017 in 2019 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani ob podpori Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter drugih partnerjev. Zbrani v monografijo ponujajo zaokrožen, a hkrati večplasten pogled v eno od ključnih sodobnih vprašanj umetnosti.

Odlomki

To je najbrž primarno razmerje med arhitekturo in močjo: če nimaš denarja, če si reven državljan, potem poslopja, v katerih stanuješ ali pa jih uporabljaš, arhitekturno gledano, najverjetneje ne bodo prav pomembna. Seveda obstajajo tudi subtilnejši dejavniki, ki se jih manj zavedamo. Grajeno okolje vkleše družbene konvencije, merila in norme v kamen. Povsem razvidno je, da je celotna konstrukcija naših pričakovanj o tem, kakšni naj bi bili moški in kako naj bi se obnašali, pa tudi pričakovanj o tem, kakšne naj bi bile ženske in kako naj bi se obnašale, tj. konstrukcija družbenega spola, moškosti in ženskosti, povezana z grajenim okoljem.
-Hilde Heynen, Arhitektura, oblast, utelesitev

Nobeno mesto ni brez travme. Vsako mesto ima zgodovino razdejanj, ki ga opredeljuje, naj bodo to naravne katastrofe, potresi, poplave ali pa sovražne vojske, okupatorji, ki so osvajali in uničevali mesta ali njihove dele, ali pa nazadnje tisto, kar je od vsega še najbolj pogubno, neustavljiv pohod napredka, ki je največji sovražnik starega.
-Mladen Dolar, Oblast in arhitekturno nezavedno

Arhitektura ima moč, da nas izolira ali integrira. Prav tako ima moči afekta in potencialno
oblikuje naša čustva, razpoloženja in nagnjenosti. Vzbudi lahko zatopljenost, koncentracijo ali
nezbranost. Arhitektura lahko uniči in ustvari, lahko je ikonična in ikonoklastična, včasih vse
hkrati.
-Douglas Spencer, Oblast, kapitalizem in arhitektura

Ta sistem je enako naraven kot logika trga. Takšno je Schumacherjevo stališče, kolikor zatrjuje, da »parametricizem ponuja nov, kompleksen red preko načel ‘diferenciacije in korelacije’«; ti načeli je treba razumeti kot tisto, kar organizira prostor, in torej kot obliki teritorializacije. Odziv je protiukrep, ki reteritorializira.
-Andrew Benjamin in Gerard Reinmuth, Arhitektura protiukrepanja

O urednici

Mateja Kurir je filozofinja, avtorica in projektna vodja. Doktorirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo o grozljivem in arhitekturi moderne, v poljudnih in znanstvenih revijah objavlja prispevke na preseku med filozofijo in arhitekturo, kot članica redakcije Radia Študent pa je pripravljala oddaje Arhitektura govori in Misliti arhitekturo. Bila je gostujoča
raziskovalka na Oddelku za arhitekturo Univerze KU Leuven v Belgiji (2015) ter postdoktorska raziskovalka na Inštitutu za napredne študije Univerze v Reki (2017). Izdala je knjigo Arhitektura moderne in das Unheimiche: Heidegger, Freud in Le Corbusier (INR 2018) in skupaj z Ano Kučan uredila monografijo Vrt in prispodoba (MAO in BF UL 2021).

Foto: Domen Grögl

Nagrade

Plečnikova medalja s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike 2022

Iz obrazložitve:

»Knjiga O oblasti v arhitekturi, ki jo je uredila Mateja Kurir, je z izvirno zasnovo, kakovostnimi znanstvenimi besedili in jasno sporočilnostjo, pomemben prispevek k arhitekturnemu in filozofskemu razmisleku o arhitekturi v času globaliziranega neoliberalnega kapitalizma s klicem po njeni intenzivnejši etični drži v nepredvidljivi sodobnosti, zato ji je žirija podelila Plečnikovo medaljo za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike.«

Mateja Kurir in Gregor Moder – pogovor

Knjiga v javnosti

Pija Svetec: Književno delo O oblasti v arhitekturi
TV Slovenija / Kultura / 1. 2. 2022

Pia Prezelj: Lakmusov papir družbenih tenzij
Delo / 26. 4. 2022
Če avtorji k obravnavani temi pristopajo s perspektiv materializma, fenomenologije in poststrukturalizma, Mateja Kurir poudarja, da materialisti estetiko in arhitekturno prezenco pogosto jemljejo kot »lakmusov papir za prebiranje družbenih tenzij«, ob tem pa v arhitekturi iščejo »to nevidno, zakrito plast oblasti« (Foucaultje na primer menil, da je zgodovina prostora vselej tudi zgodovina različnih oblasti), vpliv fenomenologije pa se v arhitekturi kaže v idejah, da naj bi »arhitektura gradila stavbe veliko bolj po meri okolja, etike in poetike ter človekovega telesa – telo in telesnost sta postala tudi sidrišče za bolj spiritualno interpretacijo arhitekture«.

Arhitektura je od svojih začetkov ena od odločilnih manifestacij oblasti!
Radio Slovenija / Val 202 / Proti etru spet ta dež / novinarka: Nina Zagoričnik / intervju / 23. 6. 2022
»Arhitektura ni le bojišče, kjer se odvija boj za oblast, je tudi bojišče notranjih tenzij, kjer primanjkuje etike. To bojišče je v neoliberalizmu postalo vedno bolj neusmiljeno, tako za večino arhitektov, ki so vse manj plačani za svoje vse bolj prekarno delo, govorim o večini, ne o zvezdniških arhitektih, po drugi strani pa arhitektura tudi postavlja v zelo zaoštreni položaj vse delavce, ki to arhitekturo gradijo, za njih je lahko zelo usodna. Za prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu je doslej pri postavljanju stadiona umrlo več kot 500 delavcev. Ti delavci umirajo za neko slavo, za neko moč oblasti …«