Mediakcije, knjiga št. 25
Urednika: Gregor Moder in Aleš Mendiževec
Prevod: Sonja Dular
© Maska, Ljubljana, 2023
Knjižno delo je izšlo v okviru projekta TESTNI POLIGON: Reparativne prakse za nov kulturni ekosistem.
Catherine Malabou: Izbrisani Užitek. Klitoris in misel
Izbrisani užitek. Klitoris in misel – naslov, ki pove vse: ne gre za filozofijo, ki poskuša postaviti koncept klitorisa kot koncept ženskega užitka, ampak je zgodba, natančneje, je nizanje različnih primerov obravnavanja klitorisa, ki pričajo o naši nezmožnosti, da bi ga razumeli kot neodvisen, dovršen užitek. Užitek, ki se mu ne da vladati, ki si ga ne moremo podrediti, užitek, ki se vedno znova upira. Upira se tako moškemu kot ženski, ne pripada nikomur, saj je znak same ženskosti, ki se ne podreja nobeni poziciji. Klitoris je prej kot karkoli drugega razmik: razmik med vagino in klitorisom, med klitorisom in falosom, med biološkim in simbolnim. Neobvladljiv razmik, ki kot tak nosi politične implikacije – na klitorisu je nekaj anarhičnega.
Mediakcije, knjiga št. 25
Urednika: Gregor Moder in Aleš Mendiževec
Prevod: Sonja Dular
© Maska, Ljubljana, 2023
Knjižno delo je izšlo v okviru projekta TESTNI POLIGON: Reparativne prakse za nov kulturni ekosistem.
Odlomek iz zadnje strani
Klitoris so že od nekdaj imeli za nekaj težavnega, za odvečen, neuporaben organ, ki s svojo neodvisnostjo, s svojo dinamiko uživanja, ki se izmika kakršnemu koli načelu ali smotru, izziva anatomski, politični in družbeni red. Klitorisu se ne da vladati. Kljub vsem poskusom, da bi mu pripisali gospodarja – patriarhalno avtoriteto, psihoanalitični diktat, moralne imperative, težo običajev, dolgo linijo prednikov –, se klitoris še vedno upira. Upira se dominaciji s sámo njegovo indiferenco do oblasti in moči. Klitoris prekinja z logiko ukazovanja in uboganja. Klitoris ne dirigira. In to je tisto, zaradi česar je tako moteč.
O avtorici
Catherine Malabou je francoska filozofinja in poučuje na filozofskem oddelku na Centru za raziskovanje moderne evropske filozofije na univerzi Kingston v Londonu, na European Graduate School in na oddelku za primerjalno književnost na Kalifornijski univerzi v Irvinu. Doktorirala je pri Jacquesu Derridaju z disertacijo, ki je leta 1996 postala njena prva knjiga z naslovom L’Avenir de Hegel: Plasticité, Temporalité, Dialectique (Heglova prihodnost: plastičnost, časovnost, dialektika). Znana je po pojmu plastičnosti, ki ga je razvila prav ob branju Heglove filozofije, kasneje pa premislila tudi na področju sodobne nevroznanosti. V svojih delih se ukvarja tudi s feminizmom in konceptom razlike, s psihoanalizo in konceptom travme, s kognitivno znanostjo in konceptom umetne inteligence ter v zadnjih delih tudi s politično idejo anarhizma.
Foto: Magali Bragard
Kazalo
- Izbrisi
- Skoraj boginje (Nimfe 1)
- Podobe brez spola: Boccacio, Warburg, Agamben (Nimfe 2)
- Nadja ali bitje brez biti, kratka opomba o “ženski kot erotičnem objektu” (Nimfe 3)
- Politična anatomija
- “Spolna eksistenca” po Simone de Beauvoir
- Dolto, Lacan, in “razmerje”
- “Ženski spolni organ je klitoris”, Carla Lonzi in feminizem razlike
- Luce Irgaray: “Ženska ni ne zaprta ne odprta”
- “Nedolžni vulvi, z nežnostjo in s spoštovanjem”
- Pohabljenje in popravljenje: pravi besedi?
- Tehnološko modificirana telesa: Paul B. Preciado in transfeminizem
- “Mea vulva, mea maxima vulva” (Nimfe 4: nimfomanka)
- Ekstatične cone realnega
- Klitoris, anarhija in ženskost
Knjiga v javnosti
Catherine Malabou: Ideja univerzalnosti je lahko smrtonosna
Delo / Sobotna priloga / intervju / novinar: Mirt Bezlaj / 21. 10. 2023
Da, spolna razlika oblikuje možgane in identiteto.
Catherine Malabou / »Preveč pasivni smo, če samo čakamo na državo, da nas bo rešila. To bomo morali storiti sami.«
Mladina / Intervju / novinar: Luka Volk / 27. 10. 2023
Prepričana sem, da način govora, ki ga ima danes levica, stvari, za katere se zavzema, recimo na področju skupnosti LGBT, revnim na severu Francije niti niso blizu niti se jim ne zdijo smiselne. Obstaja namreč velika, težko premostljiva vrzel med idejami naprednih politik na področju identitete, na primer med konceptom spolne fluidnosti, idejo, da se spolna identiteta lahko spreminja in da ni nujno določena z biološkim spolom, in socialno revščino.
Pojavi se kot oddtenek, svetloba, vibracije
Radio Šutdnet / Sektor Ž / intervju / novninarka: Andreja Zbric / 5. 10. 2023
Catherine Malabou razmišlja o feminizmih, njihovi notranji dialoškosti in zunanjih dinamikah, pri čemer izhaja iz izkušnje ženske in stališča filozofinje. Interdisciplinarno besedilo se osredotoča na zgodovinska in sodobna oblikovanja organa zanikanega ženskega užitka – klitorisa. Klitoris je kot organ ženskosti v patriarhatu predmet politike izbrisa in je nenehno podvržen poskusom udomačitve s številnimi tehnikami dominacije.
Valerija Intihar, Urška Savič: Klitoris je anarhistka
Radio Študent / 9. 10. 2023
Catherine Malabou: »Filozofija oblikuje ekonomijo telesa, v kateri ženska nima mesta«
Disenz / intervju / novinar: Marko Miočić / 12. 12. 2023
Ena od glavnih stvari, ki so mi odprle oči, je bilo to, da je Jean-Jacques Rousseau rekel »Okej, pišem dve vrsti besedil, filozofska besedila za moške in romane za ženske, ker filozofije ne razumejo in bo zanje to lažje …« Ja. Nato sem odkrila, da nobena ženska filozofinja nikoli ni bila del francoskih filozofskih učnih načrtov.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.