Posebne izdaje, knjiga št. 19
Izbral in uredil: Rok Vevar
Urednica zbirke: Amelia Kraigher
Urednik: Gregor Moder
© Maska, Ljubljana, 2018
ISBN 978-961-6572-51-4
Dan, noč + človek = ritem: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918–1960
Knjiga predstavlja izbor teoretskih, zgodovinskih in kritiških člankov o sodobnem plesu, modernem baletu in plesni kulturi, ki so bili v domačem periodičnem tisku objavljeni med obema vojnama in poldrugem desetletju po njej. Raziskava za antologijo je pokazala, kako obsežna in živa je bila domača publicistična produkcija in kako izjemno je bilo zanimanje za tovrstno umetnost in njeno kulturo v obdobju obeh monarhij in prve socialistične Jugoslavije.
Kulturni utrip prestolnice ter drugih slovenskih ali večkulturnih mest (Maribor, Celje, Trst) je bil zelo naklonjen umetniškim in kulturnim novitetam, s katerimi sta se nova slovenska umetnost in kultura umeščali v moderni in avantgardni mednarodni prostor, v katerem pretoka idej in umetniških del ni mogla preprečiti nobena tehnična ovira.
Kulturni optimizem tega obdobja si slovensko kulturno emancipacijo predstavlja v modernih in avantgardnih umetniških kontekstih, kjer se pretok idej in vizij odvija med različnimi narodi in njihovimi raznolikimi kulturami. Prezence drugih teles so v takšnem kontekstu stvar miselnih in čutnih izzivov, izjemnih kulturnih apetitov in novih umetniških in kulturnih kreacij.
Posebne izdaje, knjiga št. 19
Izbral in uredil: Rok Vevar
Urednica zbirke: Amelia Kraigher
Urednik: Gregor Moder
© Maska, Ljubljana, 2018
ISBN 978-961-6572-51-4
Vsebinski sklopi
Antologija prve domače publicistične prispevke s področja zgodovine in teorije sodobnega plesa in modernega baleta predstavi po vsebinskih sklopih: prvi poskusi refleksije domače plesne zgodovine (Rado Kregar); vizionarske teoretizacije sodobnega plesa v krogih domačih zgodovinskih avantgard, natančneje, konstruktivistov in tankovcev (Ferdo Delak, Avgust Černigoj); teorija sodobnega plesa in modernega telesa v krogih mladinskega krščansko-socialnega gibanja, t. i. križevcev (Franjo Čibej, Pino Mlakar) ter kulturna zgodovina klasične in moderne plesne umetnosti (Kristina Vrhovec, poročena Brenk).
Sledijo kritiški in esejistični prispevki o plesnem delu protagonistov sodobnega plesa in modernega baleta takratnega slovenskega kulturnega prostora (Lidija Wisiak in Vaclav Vlček, Rut Vavpotič, Meta Vidmar, Katja Delak, Pia in Pino Mlakar, Marta Paulin – Brina), ki je od samih začetkov izrazito medkulturen in mednaroden. Med publicisti je vrsta uglednih imen domače kulturne zgodovine, pisateljice in pisatelji, skladatelji, igralke in kulturni publicisti: Fran Govekar, Miljutin Zarnik, Minka Govekar, Emil Adamič, Marij Kogoj, Rado Kregar, Ferdo Delak, Slavko Osterc, Avgust Černigoj, Ludvik Mrzel, Vilko Ukmar, Maša Slavec, Anton Podbevšek, Peter Pajk, Marijan Lipovšek, Marija Vogelnik, Valens Vodušek idr. Nekaj imen je danes zaradi različnih razlogov popolnoma pozabljenih (npr. Franjo Čibej, Peter Pajk in Maša Slavec), četudi so njihovi prispevki za zgodovino domače plesne publicistike ključni. Poglavje Doba plesa in telesa je zelo zožen izbor sicer nepreglednega korpusa plesno-kulturne publicistike med obema vojnama in si prizadeva bralcu predstaviti predvsem širino njenega spektra. Knjigo zaključuje poglavje Vrag na vasi – ples v Sloveniji 1946−1960, v katerem je pretežno z zapisi Pie in Pina Mlakarja dokumentiran poskus institucionalizacije moderne plesne umetnosti v okviru baleta SNG v Ljubljani in vzpostavitve kulturnega projekta novega jugoslovanskega baleta. V nevrotičnem obdobju razvoja jugoslovanske socialistične izjeme, ki je tudi na področju umetnosti in kulture hitro spreminjal svoje možne smeri, se je to ob koncu 50. let 20. stol. zaradi različnih razlogov izkazovalo kot vse bolj nemogoč projekt, o čemer pričata članka Ksenije Hribar v poglavju Epilog.
O uredniku
(1973) je diplomiral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, v 90. letih pa je obiskoval Gledališko in lutkovno šolo – Kozmopolitsko delavnico umetnosti (GILŠ KODUM) na takratni ZKOS. Je publicist s področja sodobnih scenskih umetnosti ter zgodovinar in arhivar sodobnega plesa. Članke in kritike je objavljal v vrsti dnevnih časopisov (Delo, Finance, Večer), strokovnih revij (Maska, Frakcija), domačih in tujih priložnostnih publikacij, izbor je izšel v knjigi Rok za oddajo (Litera, 2011). Kot dramaturg je sodeloval z umetnicami in umetniki s področja sodobnega plesa in gledališča (Sinja Ožbolt, Jana Menger, Goran Bogdanovski, Andreja Rauch Pozdravnik, Snježana Premuš, Kaja Lorenci, Dejan Srhoj, Oliver Frljić, Ana Vujanović, Saša Asentić). S Simono Semenič sta ustvarila tri avtorske predstave: Polna pest praznih rok (2001), Solo brez talona (2003) in Kartografija celovečernih slik (2005). V okviru festivalske mreže FIT (Poljska, Finska, Slovaška, Slovenija) in na mednarodnih festivalih (Bolgarija, Latvija, Hrvaška) je poučeval mlade kritike, plesne dramaturge in publiciste, na Akademiji za ples in AGRFT v Ljubljani pa zgodovino, dramaturgijo, analizo, teorijo sodobnega plesa in gledališko kritiko. Od leta 2010 je aktiven član balkanske plesne mreže Nomad Dance Academy in njenih umetniških, pedagoških in produkcijskih programov. V okviru projekta Nomad Dance Institute je iniciiral arhiviranje in zgodovinjenje koreografskih praks v tej regiji. Izsledke zgodovinskih raziskav je objavil v dveh številkah revije Maska (Premiki sodobnega plesa II, Avtonomija plesu). Leta 2012 je v svojem stanovanju ustanovil Začasni slovenski plesni arhiv in ga aprila 2018 preselil v Muzej sodobnih umetnosti Metelkova v Ljubljani. Je ustanovitelj festivala plesnih perspektiv Ukrep, ki ga je skupaj s Sinjo Ožbolt kuriral v Plesnem teatru Ljubljana v letih 2008−2010. Od leta 2012 je sokurator mednarodnega festivala sodobnega plesa CoFestival (NDA Slovenija, Kino Šiška).
Kazalo
Zahvale
Uvod. Prispevki za kontekstualizacijo slovenske sodobnoplesne publicistike 1918-1960
Antologija slovenske sodobno-plesne publicistike 1918-1960
O novi plesni umetnosti
Slovenske zgodovinske avantgarde in ples
Križarji (slovensko mladinsko krščanskosocialno gibanje) in sodobni ples
Začetki kulturne zgodovine sodobnega plesa
Lidija Wisiak in Vaclav Vlček
Rut Vavpotič
Meta Vidmar
Katja Delak
Pino in Pia Mlakar
Marta Paulin – Brina: Ples in upor
Doba plesa in telesa
Vrag na vasi – ples v Sloveniji 1946-1960
Epilog
Bibliografija
Pojmovno in stvarno kazalo
Imensko kazalo
Summary
Knjiga v javnosti
DAN, NOČ + ČLOVEK = RITEM: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918-1960
MMC RTV SLO / študija Nike Arhar / 30. 8. 2019
Vsaj za plesno zgodovino je zato bistveno, da Vevar natančno locira ključni premik, ki se na področju plesa pripravlja v 50-ih in zgodi po letu 1960, ko ljubljansko Opero zapustita Pino in Pia Mlakar. Polarizacijo med zagovorniki modernizma in privrženci klasike v baletnem ansamblu ljubljanske Opere ter naposled prekinitev vseh stikov med baletom in sodobnim plesom imenuje »plesni kulturni boj«.
Maša Radi Buh: Pišemo, objavljamo, torej smo
Amfiteater 7–2 / 2019
Časovno in kvantitativno obsežna zbirka skozi branje razkriva ne le razvoj samega
sodobnega plesa, temveč tudi kritiškega in teoretskega pisanja, ki z leti postaja
vedno bolj suvereno v svojem branju in analiziranju
Nagrada
“Priznanje Vladimirja Kralja je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije namenilo publicistu, kritiku, zgodovinarju in arhivarju Roku Vevarju, in sicer za kritiške in teatrološke dosežke v letih 2018 in 2019.
Vevar je v tem obdobju na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti – predvsem na področju sodobnega plesa – nadaljeval svoje sicer že prej plodovito avtorsko, raziskovalno in kritiško delo. Med odmevnejšimi dosežki so v društvu navedli njegovo delovanje v sklopu uredniškega odbora revije Maska, “kjer s pretanjenim občutkom za konstruktivno recenzentsko kritiko aktivno oblikuje kritiško in teoretsko misel o sodobnem plesu v Sloveniji”. V sodelovanju založbe Maska, Nomad Dance Academy in JSKD je leta 2018 izšlo njegovo dolgo pričakovano temeljno teatrološko delo, zbornik različnih besedil o plesni umetnosti Dan, noč + človek = ritem: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918–1960. Vevar je med drugim zelo uspešno deloval kot arhivar Začasnega slovenskega sodobnoplesnega arhiva, ki od nedavnega domuje v MSUM Metelkova, so še zapisali v utemeljitvi.”