Mala Kline: Gledališča potencialnosti. Med etiko in politiko
“Razumevanje gledališča v knjigi Male Kline je daleč od razumevanja gledališča kot velike geste, glasne politične izjave, gledališča kot hrumečega prelomnega dogodka, ki je zaznamoval gledališko zgodovino v 20. stoletju. Kadar govorimo o političnem gledališču, imamo ponavadi v mislih gledališče, ki je glasno, ki intervenira in nagovarja, v knjigi pa gledališke politične geste nastopijo predvsem v molovskem načinu. So mikropolitične prakse, serija naključij in časovnih intenzitet, ki jih moramo vedno ugledati, prakticirati in misliti v njihovi singularnosti.” Bojana Kunst, odlomek iz spremne besede
“Če je mesto političnega zavzetja in odpora, na katerem delujejo sodobna gledališča, odnos subjekta z lastno potencialnostjo, z imanentnim življenjem, ki ga predstavlja, z nečloveško zmožnostjo, ki jo predstavlja, potem lahko razumemo »trenutek političnega« kot prekinitev, ki se zgodi v »času-zdaj« – »imanentnem času minimalne razlike«, času med bivanjem subjekta in njegovim potencialom. Vsako sodobno gledališko delo, ki s profanacijo rabe oblik skupnega zasuče naše miselne in zaznavne navade, odpre časovnost mogočega »novega začetka«. Mala Kline, Gledališča potencialnosti
Zbirka TRANSformacije, Knjiga št. 44
Prevod: Maja Ropret
Urednik zbirke: Gregor Moder
Format: 17 x 24 cm, 173 strani, mehka vezava
© Maska, Ljubljana, 2019
ISBN 978-961-6572-58-3
O avtorici
Mala Kline
Mala Kline, po izobrazbi primerjalna komparativistka in filozofinja z magisterijem s porodročja uprizoritvenih umetnosti na amsterdamski visoki šoli za umetnost DasArts in doktoratom na Filozofski fakulteti, je ena redkih avtoric (mlajše) generacije, ki tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru združuje plesno in koreografsko prakso s poglobljeno teoretsko refleksijo, ki se umetelno umešča tako v uprizoritveni kod kot v filozofski konceptualni okvir. Delo »Gledališča potencialnosti: med etiko in politiko«, je avtoričina predelana doktorska disertacija – ki jo je zaključila 2016 na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom dr. Eve D. Bahovec – in hkrati njeno prvo obsežnejše knjižno delo, v katerem na skorajda vizionarski ravni nadgrajuje razvejano avtorsko pot, ki se je začela pred skoraj dvajsetimi leti. Za svoje avtorske projekte, Campo de’Fiori (2004), Debut (2006), Bliss (2010), Eden (2012), Genesis (2015) in trilogija Song (2017-2019), če omenimo le najodmevnejše, je prejela več slovenskih in mednarodnih nagrad. Njen uprizoritveni in teoretski opus je izrazito več-žanrsko in raziskovalno usmerjen. V zadnjem desetletju se metodološko posveča raziskovanju fenomena (kolektivnega) sanjanja po metodi Saphire®, na podlagi katere razvija samostojno kompozicijsko in uprizoritveno prakso, ki temelji na afektivni in transformacijski moči podobe ter jo razvija v različnih institucionalnih, produkcijskih in izobraževalnih kontekstih. Trenutno deluje kot samozaposlena v kulturi ter kot samostojna raziskovalka na področju filozofije in umetnosti.
Fotografija: Urška Boljkovac
Kazalo
Uvod
Oblikovanje alternativnih subjektivnosti
Gesta, ki uvaja skupnost
Myriam Van Imschoot, Mahanje
Misel, rojena iz srečanja
Snežanka Mihajlova, Praktične vaje v mišljenju
Poezija kot človekov nov dom
Antonia Beahr in prijatelji, Abecedarium Bestiarium
— Portreti podobnosti v živalskih metaforah
Umetnost med avtonomijo in neavtonomijo
Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša, Projekt Janez Janša
Biti skupaj singularnosti
Dalija Aćin Thelander, Spominjanja
Čas kot medij preobrazbe
Laurent Chétouane, Bach/Pasijon/Janez
Sklep
Gledališča potencialnosti
Bibliografija
Bojana Kunst
Drobne premestitve gledališča potencialnosti
Imensko in stvarno kazalo
Knjiga v javnosti
Mala Kline: Umetniške strategije so lahko tudi počasnost, trajanje, spanje, sanjanje
MMC RTV SLO / 28. 8. 2020
“Umetnost je imela emancipacijsko vlogo. Umetnik je veljal za kreativnega, avtonomnega, inovativnega, samostojnega subjekta, ki je lahko sam bil alternativa. Kapitalizem kot sistem je to apropriiral. Postali smo kvazi avtonomni, avtopoetični producenti sebe. Umetnost tako nima več vloge, ki jo je nazadnje imela v 70. letih, preden se je zgodil preobrat iz fordizma v postfordizem.”
Mala Kline: Gledališča potencialnosti: med etiko in politiko. “Gledališče je vedno materializirana misel.”
Radio Slovenija / program ARS / 2. 6. 2020
Mala Kline: Gledališče je kraj srečanja z neznanim
Radko prvi / Kulturni fokus / avtor: Goran Dekleva / 8. 1. 2021